Vodja Nvidie je na predstavitvi ob sejmu Computex 2026 končno opravil uradno predstavitev svojega SoC-ja s procesorskimi jedri ARM in grafičnim procesorjem na osnovi Blackwell, po kateri se zdi, da bo platforma Windows on ARM res dobila nov zagon, saj novi SoC ne cilja le na igralce, temveč pomaga tudi pri izvajanju agentov UI, ga je mogoče učinkovito uporabiti za pospeševanje različnih nalog UI, veliko pa bodo od njega lahko imeli tudi ustvarjalci vsebin. Medtem so se začeli pojavljati prvi prenosniki na osnovi RTX Spark, razkrilo pa se je tudi, kakšne načrte za prihodnost snuje Nvidia glede generacij RTX Spark.
Na predstavljenem načrtu sta RTX Spark in DGX Station – slednjega ne gre mešati z drobcenim izdelkom DGX Spark –, diapozitiv pa opozarja na kar precej zanimivosti. Vodja Nvidie želi trgu s tem pokazati, da tako pri DGX Station kot pri RTX Spark ne računajo z lansiranjem ene same generacije, temveč s stabilno dostopno družino izdelkov, ki prihaja s stalnimi novostmi in pri kateri je scenarij razvoja že vnaprej napisan.
Prva generacija je v obeh primerih zgrajena okoli arhitekture Blackwell in bo izšla v letu 2026. Pri razvoju z imenom RTX Spark je v igri čip Grace Blackwell Spark, ki se v skladu s potrebami ciljnega segmenta opira na cenejši pomnilniški podsistem okoli pomnilniških čipov tipa LPDDR5X, medtem ko DGX Station izkorišča možnosti, ki jih skrivajo sendviči pomnilniških čipov standarda HBM3e, ima GPE ravni Blackwell Ultra in prikazuje tudi omrežno podporo ConnectX-8 800G. Te informacije pravzaprav niso presenetljive, a podrobnosti o bolj oddaljenih načrtih so vsekakor spodbudne.
Čip Blackwell Grace Spark bo v letu 2027 zamenjala generacija Rubin, torej bo glavno vlogo dobil čip Vera Rubin Spark, ki lahko namesto LPDDR5X uporablja že pomnilniške čipe standarda LPDDR6. Ta razvoj, torej N2X, bo na vrsti v letih 2027 in 2028, prav tako kot DGX Station z GPE Rubin in procesorjem Vera, ki preide na vgrajeni pomnilnik HBM4 in omrežno povezavo tipa ConnectX 9 1600G.
Generacijo pozneje bodo debitirali tudi grafični procesorji na osnovi Feynman, ob katerih bo procesor Rosa. Osnovo tretje generacije RTX Spark bo leta 2029 predstavljal čip Rosa Feynman Spark, na katerega ekipa Nvidie računa tudi v letu 2030 (N3X), hkrati pa lahko zažene tudi DGX Station na osnovi Rosa Feynman, pri katerem ob GPE Feynman stojijo pomnilnik HBM Next, procesor Rosa in omrežna povezava tipa ConnectX 10. Diapozitiv je pomemben tudi zato, ker so ime Rosa Feynman Spark na načrtu, namenjenem javnosti, pokazali prvič.
Pri temi DGX Station je pomemben dodatek tudi to, da bo po načrtih Nvidie sistem na osnovi GB300 Grace Blackwell Ultra Desktop Superchip prešel na operacijski sistem Windows. Ta razvoj vsebuje 72-jedrni procesor Grace in GPE Blackwell Ultra, med katerima povezavo vzpostavlja običajni interconnect NVLink-C2C. SoC-ju lahko družabi 748 GB pomnilnika, zmogljivost izračunov FP4 pa lahko doseže celo 20 PFLOP/s, kar sistem dela izrazito idealen za pospeševanje delovnih tokov UI, naj gre za razvoj in izvajanje agentov UI, razvoj velikih jezikovnih modelov in njihovo izvajanje ali druge naloge, pri katerih je mogoče izkoristiti ogromno zmogljivost FP4 tega SoC-ja.
Sistem bo po navedbah Nvidie lahko lokalno izvajal celo modele UI z 1 bilijonom parametrov, kar je lahko dovolj za številna področja. Konfiguracije DGX Station bodo od četrtega četrtletja letos na voljo v ponudbi številnih velikih in uglednih OEM-jev, tako da bodo takšne sisteme med drugim ponujali Supermicro, HP, ASUS, Dell, Gigabyte in MSI.
