Nov odprtokodni projekt prinaša igralcem v Linuxu precej resen korak naprej, saj omogoča tehnologije za zmanjšanje zakasnitve, kakršni sta Nvidia Reflex ali AMD Anti-Lag 2, poleg tega pa jih je mogoče uporabljati neodvisno od strojne opreme, praktično z grafičnimi karticami katerega koli večjega proizvajalca – vsaj to obljublja projekt. Nova pobuda omenjene tehnologije omogoča neodvisno od platforme v sistemih z grafičnimi karticami Nvidia, AMD ali Intel, tako da lahko vsak izkoristi njihove prednosti. Plast sicer deluje na osnovi Vulkana.
Funkcija low_latency_layer, ki jo je razvilo podjetje Korthos Software, je odprtokodna rešitev, ki tehnologiji Nvidia Reflex in AMD Anti-Lag 2 uporablja neodvisno od strojne opreme za zmanjšanje vhodne zakasnitve, in sicer kot posebna plast, brez potrebe po ločeni podpori v gonilnikih. Novost, razvita kot obvozna tehnologija, zaradi svoje zgradbe ne zahteva uradne podpore v gonilnikih, kot bonus pa igralcem omogoča, da v aplikacijah, v katerih podpora za AMD Anti-Lag 2 ni na voljo, namesto nje izkoristijo možnosti tehnologije Nvidia Reflex.
Pri uradnem testu so za merjenje delovanja tehnologije uporabili konfiguracijo z procesorjem RYZEN 7 9800X3D, 64 GB sistemskega pomnilnika in grafično kartico Radeon RX 7900 XTX. Pri tem so jo preizkusili s priljubljenimi igrami, kot so Counter-Strike 2, Overwatch 2, Marvel Rivals, Resident Evil Requiem, Cyberpunk 2077 ali THE FINALS. Glede na posamezno igro in uradno podporo tehnologiji za zmanjšanje zakasnitve se je pokazalo, da je bilo tudi v Linuxu v nekaterih primerih mogoče doseči zmanjšanje zakasnitve, primerljivo z domačimi okolji na osnovi Windows, kar je precej impresiven rezultat.
Zakasnitev se je zmanjšala za nekaj milisekund, kar se pravzaprav ne zdi veliko, a pri ešportnih naslovih ima po mnenju igralcev vsekakor pomen. V Counter-Strike 2 je meritev v Linuxu z uporabo Anti-Lag 2 pokazala celo boljše rezultate, kot če bi isto tehnologijo uporabljali v okolju Windows, je pa za popolno sliko treba dodati, da je CS2 tekel kot izvorna linuxovska aplikacija. V Windows lahko k razlikam prispevajo tudi dodatni procesi v ozadju, kljub temu pa lahko rezultate vsekakor označimo za pomembne.
Namestitev omenjene plasti zahteva nekaj predznanja, saj je treba omogočiti in nastaviti več spremenljivk, pri čemer pogumnim testerjem in igralcem pomaga izjemno podrobna dokumentacija. Pri igrah, ki ne tečejo izvorno in je zanje potrebna uporaba prevajalne plasti Proton, je treba vsekakor omogočiti tudi podporo NVAPI, da lahko low_latency_layer deluje z ustrezno učinkovitostjo. Za to je treba nastaviti tudi druge sistemske spremenljivke, a tudi o tem dobimo obilo informacij iz dokumentacije na uradni strani GitHub.
