Hackintosh bi lahko dobil nov zagon: Applov macOS bi lahko znova deloval na osebnih računalnikih x86-64

macOS 27 ne podpira več Intelovih procesorjev in ga je mogoče namestiti izključno na računalnike s čipi Apple Silicon, ki temeljijo na arhitekturi ARM. Po zaslugi razvijalca programske opreme pa bi ga bilo lahko znova mogoče poganjati tudi na osebnih računalnikih, pri čemer pomaga prevajalna plast Stela.
J.o.k.e.r
J.o.k.e.r
07:52
Hackintosh bi lahko dobil nov zagon: Applov macOS bi lahko znova deloval na osebnih računalnikih x86-64

Dokler je Apple svoje prenosnike in namizne računalnike opremljal z Intelovimi procesorji, je macOS podpiral arhitekturo X86-64. Z nekaj iznajdljivosti ga je bilo zato mogoče poganjati tudi na osebnem računalniku. Takšna uporaba sicer ni bila ravno zakonita, a je bila za marsikoga dovolj privlačna, da jo je preizkusil. Nekateri so pozneje celo presedlali na Applove računalnike, zato bi lahko Apple v tem videl tudi dobro reklamo. To obdobje se je začelo iztekati, ko so v Applovi ponudbi vse več prostora dobivali čipi Apple Silicon serije M. Podjetje je v približno letu in pol skoraj v celoti prešlo na lastne čipe, podpore za BootCamp pa ni več ponujalo, zato na novih računalnikih ni bilo mogoče uporabljati platforme Windows on ARM.

 Ker se čipi z arhitekturo ARM vse bolj uveljavljajo, postaja vse bolj izpopolnjena tudi programska podpora zanje, tako v sistemu Windows kot v Linuxu. Prav ta napredek izkorišča nova prevajalna plast Stela, namenjena čipom Apple Silicon. Za povsem svežim projektom stoji razvijalec programske opreme Tyler Smith, ki je po različici 0.1 v enem samem dnevu pripravil še tri izdaje. Programska oprema je kljub temu še v zelo zgodnji fazi razvoja in potrebuje veliko optimizacij, zato za zdaj ne blesti ne po zmogljivosti ne po stabilnosti.

Odpri galerijo

Marsikdo, ki ga pritegnejo novosti in bi rad preizkusil kaj novega, bo to seveda spregledal. Stela sistemu macOS v osnovi zagotovi navidezni Mac Mini s čipom M2, macOS 27 pa se naloži prek aplikacije UEFI, ki temelji na Linuxu in hkrati deluje kot prevajalna plast.

Odgovori na vprašanja, zastavljena na strežniku Discord, so razkrili tudi, da macOS 27 ni bil deležen nobenih sprememb. Za navidezno strojno opremo in programsko prevajalno plast skrbi Stela, namestitev pa poteka po standardnem postopku za obnovitev sistema, ki se uporablja tudi na običajnih računalnikih Mac. Strežnik so seveda preplavile fotografije uporabnikov, na katerih je videti, da se macOS 27 na njihovih sistemih skoraj zažene.

Za preizkus je treba prenesti Stelo in jo kopirati na ključek USB, potrebovali pa boste tudi lasten, zakonito pridobljen namestitveni program za macOS 27, če ga imate. Stela skrbi za prevajanje ukazov: pri procesorju uporablja kombinacijo metod JIT (Just-in-Time) in AOT (Ahead-of-Time), ukaze programskega vmesnika Metal pa prevaja v ukaze MESA NIR.

Za poganjanje Stele zadostuje procesor X86-64 v2, torej že Intel Core iz leta 2008 ali AMD FX iz leta 2011. Poleg njega je potrebnih 8 GB sistemskega pomnilnika in seveda podpora za UEFI. Programska oprema potrebuje particijo GPT ali celoten pogon GPT, pri grafični kartici pa je zahtevana Nvidia GeForce serije GTX 1660 ali novejša. Podpore za Wi-Fi za zdaj ni, omejena pa je tudi podpora za Bluetooth. Sistem podpira številne žične omrežne krmilnike proizvajalcev Atheros, Aquantia, Intel, Realtek in Broadcom, združljiv pa je celo s krmilniki Ethernet USB. Končni cilj je zagotoviti zmogljivo in dovolj stabilno delovanje sistema macOS 27. Razvijalec želi s Stelo podpreti tudi vso strojno opremo, ki jo podpira samo jedro Linuxa.

Cilj ni nedosegljiv, zlasti ob pomoči umetne inteligence, vendar bo kljub temu zahteval ogromno dela. Naloga lahko skriva tudi številne težko rešljive ovire, na katere bo razvijalec naletel šele pozneje. Če mu uspe, bi bilo teoretično mogoče macOS uporabljati tudi na običajni strojni opremi za osebne računalnike. Uporabniki bi tako lahko izkoristili prednosti sistema macOS, ne da bi bili pri tem vezani na drago Applovo strojno opremo, ki jo je težko popravljati. Zakonitost takšnega početja je vprašljiva, saj programska licenca ne dovoljuje tovrstne uporabe sistema macOS, a to je že druga zgodba. Razvijalec vso odgovornost prelaga na uporabnike, saj Stela ne vsebuje nobene Applove programske opreme. Sam torej licenčnih pogojev za macOS ne krši neposredno, kvečjemu posredno, kar bi lahko prav tako povzročilo težave.

Kako se bo na projekt odzval Apple? To bomo izvedeli kmalu, prav tako pa tudi, ali bo začel blokirati uporabo takšnih prevajalnih plasti.

Stran projekta Stela na GitHubu najdete tukaj.

Prijava na e-novice

0 komentarjev

Če želite napisati komentar, najprej se prijavite!

Za ta članek še ni komentarjev!

Pomagajte drugim, povejte nam, kaj mislite o članku.
Nazaj na vrh strani