Po besedah prvega moža Nvidie so se prizadevanja ameriške vlade v zvezi z izvoznimi omejitvami v zadnjem obdobju večinoma izjalovila, saj je po prepovedi izvoza pospeševalnikov UI tržni delež Nvidiinih pospeševalnikov UI na Kitajskem zdaj padel na 0 %, kar je šokantno, saj je ameriško podjetje le dve leti prej na tem tržnem segmentu prevladovalo tudi na Kitajskem.
Po njegovem se je odločitev, ko so jo sprejeli, morda še zdela ustrezna, zdaj pa nima več pravega smisla, saj so s tem kitajski trg v bistvu prepustili lokalnim proizvajalcem in razvijalcem, torej se je poteza večinoma obrnila proti njim samim. Jensen Huang meni, da bi morala biti politika dejansko dinamična in slediti času, torej se odzivati na spremenjene razmere. Meni, da bi imelo zelo veliko smisla, da ameriška in druga podjetja ostanejo na Kitajskem. Trenutno so ameriške izvozne omejitve že kontraproduktivne, torej pospešujejo osamosvajanje Kitajske in to, da lokalni razvijalci prihajajo z vse močnejšo programsko in strojno opremo za UI. Če bi lahko v regiji prosto sodelovala tudi ameriška podjetja, bi to vsekakor povečalo globalni doseg ameriške tehnološke ponudbe UI in s tem tudi njen tržni delež.
Analitiki Bernsteina so prej poročali, da bi se lahko tržni delež Nvidie v prihodnjem obdobju z 66 % v letu 2024 znižal na približno 8 %, kar je po eni strani posledica ameriških izvoznih omejitev, po drugi pa tega, da bodo lokalna podjetja poskušala zapolniti nastale vrzeli in lahko tako z lastnimi razvoji pokrijejo tudi do 80 % lokalnih potreb. Seveda velja dodati, da vodja Nvidie govori o neposredni prodaji na Kitajsko, po ovinkih pa Nvidiini pospeševalniki UI še vedno lahko pridejo na Kitajsko, tam pa cvete tudi črni trg.
Jensen Huang je poudaril tudi, da ima Kitajska prednost v več pogledih, eno najpomembnejših področij je vprašanje energije, saj elektriko, potrebno za delovanje podatkovnih centrov za UI, zagotavljajo ceneje. V njihov prid govori tudi to, da se ponašajo z izjemnimi talenti, imajo številne dobro usposobljene raziskovalce in strokovnjake, ki izjemno dobro obvladajo matematiko, zato raziskave UI odlično tečejo, to pa je pravzaprav eden njihovih nacionalnih zakladov.
Kitajska podjetja dejansko delajo vse, da bi vrzel, zevajočo v segmentu UI, čim učinkoviteje in čim hitreje zapolnila, pri čemer jim med drugim s polno paro pomagajo tudi MetaX, Moore Threads, Cambricon in Huawei, naj gre za programske ali strojne razvoje.
Jensen Huang vidi stvari tako, da lahko pripovedi, ki jih vodi strah, in izvozne omejitve skupaj upočasnijo širše širjenje umetne inteligence, saj jo Kitajska in druge regije vse agresivneje uporabljajo kot gospodarsko orodje. Po Huangovem mnenju bo dolgoročna tržna prevlada zato manj odvisna od omejevanja globalnih tekmecev, bolj pa bo določena s tem, ali bo zagotovljena globalna dostopnost ameriškega ekosistema UI.
O tem, ali bo ameriška vlada izvozne omejitve premislila ali jih morda postopoma odpravila, zaenkrat ni novic, a glede na to, koliko druga Trumpova administracija verjame v svoje odločitve in koliko kitajsko vodstvo poskuša pospešiti razvoj lokalnih pospeševalnikov in programske opreme za UI, se na tem področju težko kaj spremeni glede na sedanje stanje.
