Ponarejevalci SSD se razvijajo precej hitro, pozorni so na vse več podrobnosti, da bi preslepili ničesar sluteče kupce, predvsem na različnih skupnostnih tržnicah, saj ti izdelki le težko pridejo v običajno trgovsko prodajo, tako da je možnost, da bi jih tam srečali, zelo majhna – razen če kakšen člen dobavne verige ne manipulira s paketom. V tem primeru ni šlo za to, sodelavci spletnega mesta Akiba PC Hotline! so opazili sumljiv SSD s tržnice in ga tudi preizkusili.
Na prvi pogled sta bila tako embalaža kot dizajn pogona strašljivo podobna izvirniku 2 TB Samsung 870 EVO, tako da lahko brez referenčnega originalnega primerka zavede tudi izkušeno oko. Embalaža je na prvi pogled enaka, pri barvah se lahko škatle pravih modelov razlikujejo glede na čas izdelave, torej ni videti nič sumljivega, prav tako ne pri samem pogonu SSD. CrystalDiskInfo je seveda že pokazal, da nekaj ni v redu, saj se je SSD namesto 870 EVO imenoval “SSD 2 TB”, kar je lahko že vzbudilo sum.
Dokončno razkritje se je zgodilo ob uporabi običajnega programa H2testw, ki skuša napolniti ves razpoložljivi prostor pogona, nato pa zapisane podatke tudi preveri, tako se izkaže, ali pogon glede zmogljivosti shranjevanja res ustreza, vidno pa bo tudi, ali sistem zmore z običajno hitrostjo pisati po celotnem prostoru za shranjevanje. Po predhodnem hitrem testu, torej po CrsytalDiskMark, je omenjeni SSD dosegel 492 MB/s neprekinjenega branja in 467 MB/s neprekinjenega pisanja, torej je dosegel raven, ki jo pričakujemo pri pogonih SSD s SATA 6 Gbps.
Prava preizkušnja je prišla, ko se je zagnal H2wtest, saj je bilo na 2 TB pogon mogoče zapisati le 117.227 MB podatkov, nato je hitrost pisanja padla na 0 KB/s in postopek testiranja se je ustavil. Na pogon zapisanih podatkov ni bilo mogoče preveriti, ker je prostor za shranjevanje postal nedostopen, po ponovnem zagonu sistema pa ponarejenega SSD sistem ni več zaznal kot običajnega pogona SSD. Ničesar sluteči kupec bi lahko SSD veselo uporabljal, dokler ne bi dosegel meje 120 GB, potem pa bi do tedaj zapisani podatki in sam SSD postali nedostopni, kar je precejšnja nadloga.
Ker je bilo očitno, da je SSD ponaredek, so pogledali tudi v njegovo ohišje: izkazalo se je, da je na tiskanem vezju delal krmilnik Realtek, tip RayMX RM1135T, ob njem pa sta bila dva pomnilniška čipa NAND Flash. Pravi Samsungov SSD pa prihaja s krmilnikom SSD in pomnilniškimi čipi NAND Flash Samsungove izdelave, vsebuje pa tudi predpomnilnik na osnovi DRAM.
Glede na zgoraj navedeno se velja paziti pogonov SSD in kartic iz nezanesljivih virov in/ali sumljivo poceni, saj na splošno velja, da kar je preveč lepo, da bi bilo res, običajno ni res. Ker se pomnilniška kriza stopnjuje, so tudi ponarejevalci vse bolj aktivni, saj lahko pri vsaki večji pošiljki ponaredkov uresničijo vse večji dobiček – dokler ne pade maska.
