Najnovejša izdaja standarda pomnilnika GDDR (Graphics Double Data Rate) je GDDR7, ki je bil v prvih časih akterjem v industriji na voljo le v obliki pomnilniških čipov z 2 GB, torej 16 Gb, a so razmeroma hitro prispeli tudi čipi s 3 GB, torej 24 Gb, s katerimi je bilo pri nespremenjenem številu pomnilniških čipov mogoče doseči za 50 % večjo pomnilniško zmogljivost. Prav te pomnilniške čipe bi uporabljale tudi tako pogosto omenjane kartice GeForce RTX 50 Super, ki po aktualnih novicah zdaj verjetno ne bodo prišle na trg, začetek naslednje generacije grafičnih kartic pa so prestavili na leto 2028.
Novosti bodo z veliko verjetnostjo dobile tudi naslednji razvojni korak industrije GDDR7, ki bo imel zmogljivost 4 GB, torej 32 Gb, kar v primerjavi z modeli s 16 Gb pomeni podvojitev zmogljivosti, v primerjavi s čipi s 3 GB pa 50-odstotno povečanje. S pomnilniškimi čipi s 4 GB bi grafična kartica ravni GeForce RTX 5090, ki uporablja 512-bitno pomnilniško vodilo – in ki je zdaj na voljo po ceni nad 6000 dolarjev –, lahko namesto 32 GB uporabljala 64 GB vgrajenega pomnilnika, če pa bi se proizvajalec odločil za enostavnejšo zasnovo, bi bilo isto pomnilniško zmogljivost mogoče doseči z 8 namesto 16 pomnilniških čipov GDDR7, vendar bi tedaj tudi pomnilniško vodilo postalo ožje, 256-bitno.
Večja pomnilniška zmogljivost bi pomembne prednosti prinesla tudi v nižjem razredu, saj kartica GeForce RTX 5050 trenutno prek 128-bitnega pomnilniškega vodila s 4 pomnilniškimi čipi GDDR7 z 2 GB ponuja 8 GB VRAM, z uporabo čipov s 4 GB pa bi lahko zmogljivost VRAM povečali na 16 GB, pri tem pa ne bi bilo treba uporabiti zahtevnejše zasnove kot zdaj, kar zadeva pomnilniški podsistem.
Naslednjo stopnjo predstavljajo pomnilniški čipi GDDR7 s 6 GB, torej 48 Gb, s katerimi bi bilo ob zgoraj omenjenem 128-bitnem pomnilniškem vodilu mogoče doseči že 24 GB VRAM na grafični kartici ravni GeForce RTX 5050, na drugem koncu lestvice pa bi se pomnilniška zmogljivost s trenutnih 32 GB povečala na 96 GB ob ohranitvi 512-bitnega pomnilniškega vodila. Napredek bi bil še pomembnejši na trgu delovnih postaj, saj bi pri modelih z veliko pomnilniško zmogljivostjo lahko poenostavili zasnovo, ali pa bi proizvajalci glede na namen lahko ponudili celo modele z še večjo pomnilniško zmogljivostjo.
Trenutno je na tem področju vrh 96 GB v obliki kartice RTX Pro 6000, s pomnilniškimi čipi GDDR7 s 6 GB pa bi razpoložljivo pomnilniško zmogljivost lahko povečali na 192 GB, saj bi na obeh straneh tiskanega vezja bilo prostora za po 96 GB VRAM namesto zdajšnjih po 48 GB, ki so sicer trenutno sestavljeni iz pomnilniških čipov s 3 GB.
Čipi s 4 GB in 6 GB naj bi po informacijah iz industrije postali na voljo v naslednjih dveh letih, vendar se je treba pripraviti na to, da bodo sprva zelo, zelo dragi. Že čipi GDDR7 s 3 GB so trenutno izjemno dragi, pri čemer ima veliko vlogo pomnilniška kriza – prav to je razlog, zakaj kartice serije GeForce RTX 50 Super še niso izšle in zakaj se zamika tudi začetek prodaje kartice GeForce RTX 5050 z 9 GB.
Pomnilniške čipe z večjo zmogljivostjo bodo seveda najprej uporabljale grafične kartice za delovne postaje in modeli višjega razreda, sčasoma pa lahko pronicajo tudi v nižje razrede. Vrsta pomnilnika GDDR7 bo z nami še dolgo, nanjo se bodo lahko zanašale tudi grafične kartice naslednje generacije, z veliko verjetnostjo pa bo imela pomembno vlogo tudi v generaciji, ki bo prišla za njimi.
O tem, v kakšnem tempu bodo prispeli primerki s 4 GB in 6 GB, zaenkrat ni novic, vendar bodo lahko tudi o tem nekaj pojasnile objave velikih proizvajalcev pomnilnika v prihodnjih četrtletjih.
