Mrzlica umetne inteligence se neustavljivo vrti naprej, čeprav je več analitikov že prej omenilo, da bo balon prej ali slej počil, če za številnimi kapitalskimi naložbami ne uspe ustvariti dovolj prihodkov, da bi se naložba v razumnem času začela vračati, saj je to potrebno tudi za financiranje nadaljnjih kapitalskih naložb.
Umetna inteligenca se ravno širi v različne panoge, na vedno več področjih je lahko koristen pomočnik, v vedno novejših konfiguracijah pa je vedno več namenskih pospeševalnikov, zaradi česar lahko vedno bolj vpliva na trg, to pa lahko začne reševati tudi zgornjo težavo. V to smer kaže tudi korak, ki ga predstavlja nova procesorska razširitev z imenom AI Computational Extensions, njen cilj pa je zagotoviti enotno okolje za različne delovne tokove umetne inteligence na procesorjih Intel in AMD, saj lahko v standardiziranem okviru pospešuje najpomembnejše računske naloge.
To je izjemnega pomena, saj je tudi pri enotah NPU težava v tem, da se posamezne rešitve precej razlikujejo med seboj, kar razvijalcem otežuje delo. V okviru ACE bodo procesorji, zgrajeni okoli nabora ukazov x86-64, vsebovali enotno namensko strojno opremo s fiksnimi funkcijami, ciljno dosegljivo z eno kodno potjo, ki bo naloge umetne inteligence lahko opravljala veliko učinkoviteje kot sedanje metode, kjer izvajanje nalog ni preveč optimalno, prav tako pa ne zmogljivost in energijska učinkovitost.
ACE se v bistvu opira na registre AVX10, hkrati pa računa tudi na namensko strojno opremo, ki jo lahko dobijo tako procesorji Intel kot AMD naslednje generacije, zaradi česar bodo operacije množenja matrik, ki so temelj delovnih tokov umetne inteligence, na posameznem procesorju tekle veliko hitreje in učinkoviteje, kar daje boljšo zmogljivost, boljšo energijsko učinkovitost, zaradi optimizacij pa se bo zmanjšal celo overhead.
Novost lahko razvijalcem olajša delo, saj morajo za izkoriščanje možnosti razširitve ACE ciljati na eno samo vrsto strojne opreme, v primerjavi s tradicionalnim delom na osnovi procesorja pa je mogoče doseči celo 16-kratno povečanje zmogljivosti, torej toliko več operacij lahko izvede dana centralna enota, vsaj teoretično. V praksi je lahko drugače in verjetno tudi bo, saj bo konkretna zmogljivost odvisna od posamezne naloge in implementacije. V primerjavi s klasičnim delovnim tokom, ki temelji na AVX10, bo ACE lahko izvedel več ukazov, bolje ravnal s pasovno širino pomnilnika, manjša pa bo tudi dodatna obremenitev (overhead), ki izhaja iz porazdelitve in razvrščanja ukazov, kar lahko ugodno vpliva tudi na porabo.
Razširitev ACE bo podpirala večino podatkovnih tipov, ki so pomembni za izvajanje delovnih tokov, povezanih z umetno inteligenco, torej bo med drugim na voljo podpora za FP4, FP6, FP8, FP16, BF16, FP32, INT8 in INT32, in to nativno. Dodatna prednost je, da bo ACE za razliko od AVX-10 lahko uporabljal tudi blokovno zasnovane formate Compute Project MX, prav tako nativno.
Zahvaljujoč navedenemu lahko razvijalci tiste časovno in latenčno kritične naloge, ki jih je treba nujno opraviti hitro, po potrebi premaknejo z NPU tudi na namenske pospeševalnike CPU-ja, združljive z ACE, in to znotraj enotnega, standardiziranega okolja v arhitekturi nabora ukazov x86-64, kar bo vsekakor velika prednost.
