Po navedbah analitikov družbe Omdia je na svetovnem trgu osebnih računalnikov v drugem četrtletju prišlo do upada, saj so akterji na trgu skupno uspeli dobaviti 65,7 milijona konfiguracij, kar pomeni 3,6-odstotni skupni upad glede na isto obdobje lani.
Upad se je v segmentu namiznih računalnikov in prenosnikov gibal v različni meri: medtem ko so namiznih konfiguracij dobavili skupno 13,9 milijona primerkov, vključno z namiznimi delovnimi postajami, je bilo prenosnikov v prometu skupno 51,7 milijona primerkov, v tej količini pa so zajete tudi mobilne delovne postaje. V segmentu namiznih računalnikov je tako v drugem četrtletju prišlo do 1,3-odstotnega, v segmentu prenosnikov pa do 4,2-odstotnega upada.
Za upadom se skrivajo naraščajoče cene komponent, predvsem zaradi dražjih čipov DRAM in NAND Flash se zvišujejo cene celotnih konfiguracij, a podražili so se tudi procesorji in grafične kartice, kar ima skupno prav tako dvigujoč učinek na cene. Posamezni proizvajalci so zato svoje cene začeli popravljati že v četrtem četrtletju lani, v zadnjih četrtletjih pa so izvedli še nadaljnje popravke, čeprav ni bil velik odmev in osuplost sprožil ta, temveč zadnja Applova podražitev, čeprav je bilo mogoče slutiti, da bodo vsi negativni učinki pomnilniške krize prej ali slej dohiteli tudi podjetje z eno najboljših pogajalskih izhodišč.
Podjetje že pogleduje proti izdelkom kitajskih proizvajalcev pomnilnika, njegovi predstavniki pa pri ameriški vladi lobirajo, da bi pridobili dovoljenje za uporabo zadevnih čipov. V primerjavi z istim obdobjem lani so se prenosniki in namizni računalniki podražili za približno 20 do 40 %, kar lahko označimo za precej občutno podražitev.
Če gledamo dolgoročno sliko, lahko pričakujemo, da se bodo cene pomnilnika v drugi polovici leta še zviševale, na tem področju za zdaj ni niti možnosti, da bi se podražitve ustavile ali zaustavile, kar pomeni tudi, da se bodo prenosniki in namizni računalniki še naprej dražili, prav tako kot se bodo SSD-ji in pomnilniški moduli na trgu DIY.
Podražitev ne gre pričakovati le na teh področjih, temveč tudi pri drugih komponentah: zaradi dražjih surovin so tiskana vezja vse dražja, narašča tudi cena večslojnih keramičnih kondenzatorjev – in vrsto bi lahko nadaljevali.
Po razčlenitvi po proizvajalcih je razvidno, da je Lenovo še vedno prvi, čeprav je lahko dobavil le 16,6 milijona enot, kar pomeni 2-odstotni upad, a njegov tržni delež kljub temu znaša 25 %. Drugi je HP s 13 milijoni dobavljenih računalnikov, kar pomeni 9-odstotni upad prometa. Dell je tretji z 9,3 milijona kosov in 14-odstotnim tržnim deležem. Apple je med petimi najboljšimi dosegel največjo rast, kar gre pripisati zagonu MacBooka Neo in odličnemu razmerju med ceno in vrednostjo novosti, saj je bilo povpraševanje po njem ogromno.
Podjetje je uspelo dobaviti 7,3 milijona konfiguracij in tako na letni ravni doseglo 15,9-odstotno rast. ASUS, ki je prispel na peto mesto, je dobavil le nekaj več kot 5 milijonov računalnikov, kar je zadostovalo za 7,6-odstotni tržni delež, sam kazalnik dobav pa je na letni ravni zrasel za 0,9 %. Tržni delež podjetja je bil na letni ravni precej znatno, za 2 odstotni točki, višji, kar je izrazito lep dosežek.
