Že dolgo ni skrivnost, da želi Elon Musk sčasoma v vesolje spraviti povsem resno floto podatkovnih centrov, katerih člani bodo kot nekoliko večji sateliti krožili okoli Zemlje, za oskrbo z energijo pa bodo skrbela sončna krila velikega razpona. Ker se SpaceX ravno pripravlja na borzo, je Elon Musk menil, da je napočil čas, da v daljšem videoposnetku javnosti in potencialnim vlagateljem razkrije, kako je zdaj s projektom.
Satelit SpaceX AI1 bo rešitev z impozantnimi parametri, ki bo z razprtimi sončnimi paneli širok 70 metrov, torej bo imel večji razpon kril kot Boeing 747, pri katerem ta vrednost znaša le 68,4 metra. SpaceX AI1 bo po načrtih prišel s posebno zasnovo, strojno opremo UI na krovu bo ob potrebi vedno mogoče zamenjati, da bo podatkovni center mogoče posodabljati. Po besedah Elona Muska se poleg tega ne bodo zavezali nobenemu dobavitelju: vedno bodo izbrali strojno opremo, ki ponuja najboljšo zmogljivost. Čeprav bodo v okviru projekta TeraFab sčasoma izdelovali tudi lastne čipe, bodo, dokler jih ne bodo mogli izdelovati v zadostnih količinah, vsekakor potrebovali tržne izdelke.
Podatkovni center UI za vesolje bo po načrtih zmogel zagotavljati največ 150 kW računske konične zmogljivosti, povprečna zmogljivost pa bo lahko okoli 120 kW. To je približno taka poraba, kot jo ustvari en Nvidia GB300 rack, ki v običajnih razmerah potrebuje približno 140 kW. SpaceX AI1 bo po pričakovanjih imel gostoto 70 kW/tono in bo lahko krožil okoli Zemlje na višini 600 kilometrov.
Velik izziv je lahko odvajanje toplote, ki jo proizvaja strojna oprema, česar tam zgoraj ni mogoče izvesti s klasičnim zračnim hlajenjem, zato je treba vsekakor izbrati kakšno rešitev na osnovi tekočine, pri kateri hladilniki toploto sevajo v vesolje. Za ta namen lahko SpaceX AI1 uporablja hladilnik s približno 110 kvadratnimi metri površine, za katerim lahko deluje tudi več črpalk, da je zagotovljena redundanca sistema, torej se ob okvari 1–2 črpalk hlajenje ne sesuje, saj ga je v vesolju precej težko popraviti.
Zgovoren podatek je, da modul ETACS Mednarodne vesoljske postaje obvladuje približno 70 kW toplotne proizvodnje, za njeno odvajanje pa uporablja okoli 422 kvadratnih metrov odvodne površine v obliki hladilnih radiatorjev; v primerjavi s tem se bo moral SpaceX AI1 spoprijeti z dvakrat toliko toplote prek približno štirikrat manjše odvodne površine, kar se ne sliši preprosto. Pri ISS hlajenje ETACS stane približno 500 milijonov dolarjev, vsaj tako so poročali sodelavci portala SemiAnalysis.
Elon Musk je kritikom veter iz jader skušal vzeti že prej, saj po njegovem inženirji SpaceX vedo, kako izvesti hlajenje v vesoljskih razmerah, odličen primer za to pa je flota satelitov Starlink z več kot 10.000 člani.
Načrti so v vsakem primeru zanimivi, tudi njihova napoved ni naključna: s tem želijo povečati uspeh vstopa SpaceX na borzo, ki naj bi se zgodil pri ciljni vrednosti okoli 1,75 bilijona dolarjev 11. junija 2026, dejansko trgovanje pa bi lahko začeli dan pozneje.
