Pri napravah s pomnilnikom, spajkanim na matično ploščo, je običajna praksa, da vešči serviserji pomnilnik razširijo z uporabo čipa večje zmogljivosti, ki ga dani pomnilniški krmilnik in platforma zagotovo podpirata: stari pomnilniški čip snamejo s tiskanega vezja, nato pa novega po ustreznih pripravah postavijo nanj in ga med nadzorovanim segrevanjem s pomočjo vnaprej nanesenih spajkalnih kroglic “prispajkajo”. Za postopek seveda ni potreben le združljiv pomnilniški čip ali čipi, temveč tudi ustrezno strokovno znanje in oprema.
Podobnega posega se je lotil tudi lastnik Raspberry Pi 5, ki je želel na 2 GB Compute Module 5 namestiti 4 GB pomnilniški čip, a je ob koncu postopka videl, da sistem še vedno uporablja le 2 GB vgrajenega pomnilnika, preostala 2 GB pa sta praktično nedosegljiva. Razlago pojava je iskal na uradnem forumu Raspberry Pi, kjer je eden od inženirjev, ki deluje pod vzdevkom PhilE, potrdil: delovanje ni napaka, ampak rezultat namerne odločitve. Po besedah inženirja je prepoved razširitve pomnilniške zmogljivosti potrebna zato, ker je veliko podjetij prej uporabljalo prakso, da so kupila različice Raspberry Pi z nižjo pomnilniško zmogljivostjo, nato pa tovarniški pomnilnik zamenjala s čipom večje zmogljivosti.
Težava postopka je, da so bili tako prispajkani pomnilniški čipi pogosto slabe kakovosti in niso prestali strogih testnih postopkov Raspberry Pi, ki zagotavljajo, da pomnilniški čip izpolnjuje pričakovane zahteve in da sistem z njim deluje popolnoma stabilno. To je težava zato, ker tako razširjeni modeli Raspberry Pi pri Raspberry Pi pogosto ustvarjajo prijave napak zaradi nestabilnega delovanja in lahko do podjetja vlagajo tudi garancijske zahtevke, čeprav na dani napravi ni več tovarniškega pomnilnika, zato zanjo tudi ni garancije. Pojasnili so tudi, da ker Raspberry Pi pomnilniške čipe kupuje v velikih količinah prek različnih pogodb, tudi finančno taka razširitev pomnilnika ni resnično smiselna.
Da bi se izognili podobnim težavam, pri novejših članih serije Raspberry Pi najpomembnejše parametre tovarniško spajkanega RAM-a – vključno s proizvajalcem, natančno konfiguracijo, hitrostjo, časovnimi parametri in drugimi parametri – beležijo že na ravni vdelane programske opreme. Če je pozneje treba zamenjati pomnilniški čip zaradi okvare, je to mogoče, če ima nadomestni del isto kodo izdelka kot izvirnik, če pa uporabijo primerek s seznama združljivosti, ki se razlikuje od tovarniškega čipa, uspeh ni več zagotovljen. Če poskusijo presaditi čip večje zmogljivosti z drugega modela Raspberry Pi, ga primerek, ki je izšel z manjšo pomnilniško zmogljivostjo, prav tako ne bo uporabljal – 2 GB model bo od 4 GB čipa naslavljal največ 2 GB, če se z njim sploh zažene.
