Vodja Nvidie Jensen Huang se je že prejšnji mesec pridružil uporabnikom omrežja Twitter/X, na prvo objavo pa je bilo treba počakati do prejšnjega petka. Objavil je nekaj posebnega: delil je odprto pismo, v katerem je govoril o vodilnem položaju Združenih držav Amerike na področju umetne inteligence ter o pomenu modelov z odprtimi utežmi in odprtih modelov umetne inteligence. Odprto pismo je poleg Nvidie podpisalo še 24 drugih podjetij, torej si delijo stališče vodje Nvidie: v bistvu so skupaj začeli biti na plašč.
Povod za pismo je, da ameriška vlada ravno zdaj načrtuje sankcije proti prenosljivim modelom umetne inteligence, katerih glavni cilj je omejiti dostopnost kitajskih modelov umetne inteligence ali jih celo prepovedati. Podobni načrti so že prej prišli na mize ameriških odločevalcev, a takrat na koncu ni bilo konkretne zakonodaje in omejitev, zdaj pa so zadevo spet vzeli v roke.
Vodja Nvidie je v zvezi s tem poudaril, da svet potrebuje dostopnost vrhunskih odprtih in zaprtih modelov, torej modelov, ki so najnaprednejši, najzmogljivejši splošnonamenski modeli umetne inteligence in imajo zato izjemne zmožnosti agentov, večmodalnosti in sklepanja. Omejevanje dostopnosti modelov z odprtimi utežmi je po mnenju podpisnikov vsekakor problem, prav tako pa tudi to, če postopek destilacije štejejo za nezakonitega in ga preganjajo – to je postopek, pri katerem velik jezikovni model učijo z analizo izhodov drugega velikega jezikovnega modela.
Po mnenju akterjev iz panoge destilacija sama po sebi ni nezakonita in protipravna; podatke, pridobljene iz zaprtih modelov s podobno metodo, pa je mogoče obravnavati v pravnem okviru, v pravnem okolju, ki pomaga učinkovitosti in uspešnosti postopka. Akterji iz panoge torej želijo, da se uporaba metode ne bi prepovedala, ampak bi se umestila v ustrezen pravni okvir. Želijo tudi, da bi imeli startupi in raziskovalci širši dostop do sistemov z večjo računsko zmogljivostjo, potrebno pa bi bilo tudi, da bi skupne podatkovne zbirke in ogrodja za vrednotenje z državnimi naložbami naredili še bolj konkurenčne.
Medtem je ameriška vlada že uvedla preiskavo proti kitajskim odprtokodnim velikim jezikovnim modelom, saj naj bi Kitajci pri učenju uporabljali z vodnim žigom označeno vsebino, ki izvira iz ameriških velikih jezikovnih modelov, in naj bi jo pridobili s krajo intelektualne lastnine, zato lahko prizadeta podjetja pričakujejo sankcije.
Zanimivo je, da odprto pismo Nvidie ne omenja izrecno Kitajske ali kitajskih podjetij za umetno inteligenco, čudno pa je tudi, da med podpisniki ne najdemo ekipe Googla, OpenAI ali Anthropica. Podpisala pa so ga velika podjetja, ki so ugledni predstavniki področij izdelave čipov, trga strežnikov, storitev v oblaku, poslovne programske opreme, rešitev za kibernetsko varnost ali vlagateljskega segmenta, tako da so poleg Nvidie na seznamu še Microsoft, Dell, IBM, Box, CrowdStrike, Palantir, Telnyx, Replit, Perplexity, Emergence Capital, Y Combinator in Andreessen Horowitz (a16z).
Med razvijalci modelov so dokument podpisali Black Forest Labs, Arcree AI, Reflection, Meta in Mistral, ki so vsi že objavili modele umetne inteligence z odprtimi utežmi. Pomemben akter je tudi Linux Foundation, ki zagotavlja licenco OpenMWD-1.1 za veliki jezikovni model Nemotron 3 Ultra, ki ga je Nvidia izdala junija, sestavlja pa ga 550 milijard parametrov in se je v testu Artificial Analysis odrezal precej dobro: medtem ko je Moonshot Kimi K2.6 dosegel 53,9 točke, je Nvidijin izdelek končal s 47,7 točke.
Zaenkrat je uganka, ali bodo akterji iz panoge z odprtim pismom na koncu dosegli cilj, a če se sploh ne bi poskusili upreti navidezno napačno usmerjenemu odločanju, zagotovo ne bi mogli upati na spremembo na bolje – tako da je kljub vsemu upanje.
