Razvijalec, ki je ustvaril Upravitelja opravil (Task Manager), ki ga uporabljajo operacijski sistemi Microsoft Windows, je pred dnevi nase opozoril z zanimivim kratkim videom. Omenjeni razvijalec vsakdan uporablja namizno delovno postajo z AMD RYZEN Threadripper, ki ob največji obremenitvi proizvaja precej toplote, v zameno pa ponuja visoko procesorsko zmogljivost, zahvaljujoč možnostim arhitekture ZEN 2 ter 32 procesorskim jedrom in 64 nitem.
Platforma sTR4 je tudi glede splošne opremljenosti dovolj zmogljiva, saj ne le procesor, ampak tudi vozlišče krmilnika platforme ponuja številne proge PCIe in druge komponente V/I. Pri preizkusu so na slednje, torej PCH, namestili zanimiv drobec, ki je sicer tuj sistemu, pri šolskem pouku fizike pa se zaradi zanimivega in učinkovitega delovanja pogosto pojavlja. Gre za Stirlingov motor, ki zaradi toplote prek drobnega bata premika kolo, ki deluje kot vztrajnik, tako da je mogoče toploto pretvoriti v kinetično energijo in z njo poganjati manjše mehanizme, ki ne potrebujejo velikega navora. V tem primeru so drobni Stirlingov motor namestili na hladilni blok nad PCH, ki se je dovolj segrel, da je Stirlingov motor, ki deluje tudi pri nizkih temperaturah, po rahlem zasuku zaživel sam.
Čeprav je razvijalec v uvodu videa, ki ga je delil na omrežju X, govoril o tem, da je čipovje Threadripper hladil Stirlingov motor, se je v resnici zgodilo ravno obratno: toploto, ki jo proizvaja PCH, je Stirlingov motor vpregel v delo in s tem nazorno pokazal, da lahko drobni model, ki potrebuje malo toplote, tiktaka celo od toplote PCH. Razvijalec žal ni izmeril, koliko stopinj Celzija je imel hladilni blok PCH pred poskusom in med njim, a je bila to kljub temu odlična majhna izobraževalna predstavitev, ki lahko pri mnogih vzbudi zanimanje za staro zamisel – okoli ideje bi lahko nastal celo računalnik v slogu steampunk.
Stirlingov motor deluje na podlagi temperaturne razlike med toplo in hladno stranjo, zaradi katere se bat začne premikati zaradi v njem ogrevanega zraka, helija ali celo vodika in prek mehanskega prenosa vrti vztrajnik. Toplota lahko prihaja iz plamena sveče, toplote roke, vroče skodelice ali drugega vira toplote, odvisno od toplotnih potreb motorja. Plin iz bata ne uhaja, proces ga uporablja znova in znova, zato ni klasičnih emisij. Zasnova, ki jo imenujemo tudi toplotni stroj, deluje z visokim izkoristkom, izumil pa jo je duhovnik že leta 1816.
