Trenutni direktor Intela Lip-Bu Tan je v podjetje prišel lanskega marca in zasedel vodilni položaj. Okoli podjetja v težkem položaju je imel ogromno dela, izvedel je številne strukturne spremembe, vzporedno pa je poskušal zmanjšati stroške in optimizirati poslovanje, zaradi česar je preplavil val odpuščanj, nekatere oddelke so prodali, druge zaprli. V okviru tega procesa je poskušal urediti tudi Intel Foundry, kjer vozlišče 18A takrat ni delovalo najbolje, zato se je vodstvo odločilo, da ga bodo uporabljali predvsem za notranje namene, zunanjih naročil so izpolnili minimalno, osredotočili pa so se na zmogljivostno naravnani 18A-P in razvoj naslednje generacije 14A.
Težava je bila, da izkoristek ni bil takšen, kot bi bilo pričakovati, kar pravzaprav ni veliko presenečenje, saj so se morali spopasti kar z dvema novima tehnologijama: z zalednim napajanjem (Backside Power Delivery) in zasnovo tranzistorjev RibbonFET. Proizvodni proces 18A so medtem do neke mere spravili v red, procesorji Panther Lake za mobilni segment že temeljijo nanj in se tudi dobavljajo, vendar je po vsem sodeč izkoristek še vedno problematičen zaradi precej velikega raztrosa med posameznimi silicijevimi rezinami, kar zadeva kakovost in zmogljivost. Kljub temu se je stanje v primerjavi s tistim časom, ko je Lip-Bu Tan odločil, da ostane 18A le za notranjo rabo, izrazito izboljšalo, od takrat pa so se pojavili tudi nekateri zainteresirani za vozlišče 18A-P, tako da so ob upoštevanju vsega odločili, da bodo vozlišče vendarle ponudili zunanjim naročnikom.
Tudi finančni direktor Intela David Zinsner je priznal, da je spremenljivost pri proizvodni tehnologiji 18A precej velika: izkoristek nekaterih silicijevih rezin je veliko boljši kot pri drugih. Po njegovem Lip-Bu Tan prav dela na tem, da bi se raztros zmanjšal, in kaže, da so že dosegli delne rezultate, letos pa pričakujejo, da se bo zaradi nadaljnjih optimizacij stabilnost izkoristka še izboljšala, morda nekoliko prej, kot so pričakovali. Prej so napovedovali, da bo izkoristek do leta 2027 dosegel v panogi običajno raven, vendar bi se to lahko zgodilo tudi prej. Seveda niso podrobneje pojasnili, ali pri izkoristku mislijo na delujoče čipe ali na parametrični izkoristek, a morda gre za slednjega, saj je to precej značilna težava pri zagonu množične proizvodnje.
Če je raztros parametričnega izkoristka visok, a se stanje izboljšuje, je to pravzaprav mogoče šteti za običajno stanje, ki ni nenavadno, v tem primeru pa še toliko manj, saj je proizvajalec pri vozlišču 18A uvedel kar dve novi tehnologiji. Prej so se verjetno tudi zato odločili, da zadevne proizvodne tehnologije ne bodo ponujali zunanjim naročnikom, ker bi bilo zaradi visokega raztrosa zelo težko načrtovati proizvodnjo in težko bi bilo ustreči tudi zahtevam kupcev.
Po zadnjih informacijah za vozlišči 18A in 18A-P zanimanje kaže več podjetij brez lastnih tovarn, ki razvijajo čipe, vendar zaenkrat niso podrobneje povedali, za katera podjetja gre, uradno pa tudi niso razkrili, kako velika naročila pričakujejo. Uradno nobeno podjetje ni objavilo, da bi se zavezalo vozlišču Intel 18A ali 18A-P, a se bo glede na zgoraj povedano stanje utegnilo kmalu spremeniti.
Ni izključeno niti, da bodo prispela le manjša naročila proizvajalcev in da bodo v obrate Intel Foundry oddajali predvsem izdelke, ki niso pomemben del izdelčne palete posameznega podjetja, a lokalna proizvodnja ima kljub temu lahko prednosti, saj je lahko Intelov obrat Fab 32 v Arizoni dobra izbira tako proti carinam kot proti geopolitičnim napetostim. Z uporabo Intelovih proizvodnih zmogljivosti lahko naročniki alternativno poiščejo rešitev tudi za proizvodnjo, ki zaradi preobremenjenosti TSMC postaja omejena, torej ima uporaba vozlišč 18A in 18A-P lahko veliko prednosti, če je ena od obeh primerna za dani načrt čipa.
