Vse novejši podatkovni centri za umetno inteligenco rastejo kot gobe po dežju, za delovanje potrebujejo ogromne količine energije, potrebujejo pa tudi veliko strojne opreme. Razvoj velikih jezikovnih modelov in različnih funkcij umetne inteligence zahteva vse več računske moči, tudi po razvoju pa je treba za njihovo izvajanje zagotoviti ogromno računske moči, da bi bili strankam široko in brez zastojev dostopni.
Ob vse ostrejši konkurenci lahko različna strojna oprema zastara vse prej, saj razvoj poteka z vse večjo hitrostjo, to pa povzroča težavo, na katero akterji v panogi in različni strokovnjaki doslej niso prav opozarjali. Kot opozarja tudi Basel Action Network, okoljevarstvena organizacija, se lahko zaradi hitrega razvoja infrastrukture, povezane z umetno inteligenco, letna količina elektronskih odpadkov v naslednjih 25 letih potroji.
To je izjemno resna težava, na katero se je smiselno pravočasno pripraviti, da bo recikliranje elektronskih odpadkov čim učinkovitejše, saj so na tem področju trenutno precejšnje pomanjkljivosti, iz njih pa lahko dolgoročno izhaja veliko neprijetnosti. Po mnenju strokovnjakov BAN bi lahko letna količina elektronskih odpadkov do leta 2030 dosegla celo 13 milijonov ton, v tej vrednosti pa niso le različne komponente strežnikov z umetno inteligenco, temveč tudi odpadki iz strežniških naprav, kot so omrežne naprave, naprave energetskih distribucijskih sistemov, naprave hladilnega sistema, kabli, hranilniki energije in druge komponente, ki so potrebne za delovanje podatkovnega centra.
Po mnenju ekipe BAN bo količina odpadne strojne opreme, ki zaradi hitrega razvoja umetne inteligence postane odveč, v prihodnjih desetletjih tako velika, da bi lahko, če bi omenjene komponente zložili v zabojnike, z njimi šestkrat obkrožili Zemljo ob ekvatorju. Posebna težava je, da ta strojna oprema vsebuje številne nevarne snovi, katerih izpust v okolje je lahko vir novih težav – tu je treba misliti na svinec, živo srebro, kadmij in številne druge nevarne snovi. Z odmetavanjem strojne opreme se zavržejo tudi dragocene snovi, ki jih trenutno ni mogoče stroškovno učinkovito reciklirati. Po podatkih BAN trenutno ustrezno obravnavajo petino elektronskih odpadkov, kar je precej zaskrbljujoč delež. Strokovnjaki BAN so računali z napovedjo, po kateri se bo infrastruktura umetne inteligence do leta 2030 globalno razširila za približno 100 GW računske moči, nato pa so skladno s tem modelirali, kakšna strojna oprema bo za to potrebna.
Po mnenju strokovnjakov okoljevarstvene organizacije je glavna težava v tem, da se zaradi hitrega razvoja umetne inteligence pospešuje tudi menjava strojne opreme, naprave zastarajo precej pogosteje. Smiselno bi jih bilo zasnovati tako, da bi jih bilo mogoče popraviti in ponovno uporabiti, s tem bi imele daljšo življenjsko dobo in nastalo bi manj elektronskih odpadkov. Strokovnjaki organizacije pravijo, da vročica umetne inteligence seveda ne vpliva podobno le na segment strežnikov: pričakovati je, da se bo tudi na potrošniškem trgu strojna oprema hitreje menjavala, saj bodo uporabniki vse bolj želeli izkoristiti možnosti, ki jih prinašajo novosti, za njihovo izvajanje pa je potrebna sodobna strojna oprema, da sta zmogljivost in funkcionalnost smiselni.
Po mnenju BAN morajo podjetja in vlade vsekakor pripraviti načrte, s katerimi bo mogoče to strojno opremo popravljati in ji dati novo vlogo, treba pa je tudi dvigniti recikliranje elektronskih odpadkov na višjo raven, pri napravah, ki so dokončno postale neuporabne, pa je treba zagotoviti odgovorno ravnanje z odpadki.
Čeprav analiza strokovnjakov BAN temelji le na ocenah, je kljub temu izjemno pomembno delo, saj opozarja na druge izzive, povezane z vročico umetne inteligence, ki jim doslej ni bilo namenjene prave pozornosti. Količina nastalih odpadkov bo dolgoročno odvisna od tega, kako hitro bodo v resnici menjavali strojno opremo podatkovnih centrov za umetno inteligenco, pomembno pa bo tudi, kako zelo se bo zaradi umetne inteligence na potrošniškem trgu pospešila menjava strojne opreme.
