Strokovnjaki japonskega telekomunikacijskega podjetja Nippon Telegraph and Telephone (NTT) so pred kratkim napovedali pomemben razvojni dosežek: večjedrni optični kabel (MCF, Multi-Core Fiber), ki namesto običajnega enega vsebuje kar štiri vzporedna vlakna.
Novi kabel je s široko uporabljenimi »enojedrnimi« kabli, torej tistimi z enim samim optičnim vlaknom, popolnoma združljiv, kar zadeva debelino in premer, hkrati pa zmore istočasno prenesti štirikrat več podatkov, saj zaradi štirih vlaken komunikacija poteka po štirikrat več vlaknih hkrati kot pri običajnih kablih. Po navedbah podjetja je novi kabel združljiv z obstoječo infrastrukturo, kar bo pripomoglo k njegovemu hitremu razširjanju: uporabljati ga je mogoče popolnoma enako z ladjami za polaganje podmorskih kablov kot s kopenskimi priključnimi terminali in terminalskimi omarami.
Znatna razširitev zmogljivosti za prenos podatkov je potrebna iz več razlogov. Prvič, zaradi omrežij 5G se količina podatkov, ki jih je mogoče poslati v časovni enoti, občutno povečuje, to pa odpira vrata številnim novim možnostim, zanje pa je treba zagotoviti ustrezno zmogljivo infrastrukturo, da bodo tudi strežniki dosegljivi z zadostno pasovno širino.
Tudi trenutna mrzlica okoli umetne inteligence premika ogromne količine podatkov, katerih strežba mora biti zagotovljena povrh obstoječih potreb. Pri tem lahko veliko pomaga kabel MCF, ki namesto enega združuje štiri vlakna, vgrajena v steklo. Signale ustvarjajo s postopkom prostorskega multipleksiranja (Spatial Multiplexing), tako da je prek enega kabla mogoče hkrati prenašati štiri neodvisne optične tokove signalov, kar občutno poveča razpoložljivo pasovno širino.
Posamezen podmorski optični komunikacijski kabel običajno lahko vsebuje največ 48 optičnih vlaken, zahvaljujoč novosti pa je pri enakem preseku to število zdaj mogoče povečati na 192, in sicer s kabli s štirimi vlakni. Podjetje ni razvilo le kabla, temveč tudi tehnična orodja, ki olajšajo njegovo uporabo in omogočajo preprosto vključitev novih kablov v obstoječe infrastrukture.
Prek podmorske priključne omarice, ki so jo razvili, se lahko novi kabel preprosto poveže z obstoječimi optičnimi kabli in tudi s terminalom MCF, kar je ključno za to, da je kabel s štirimi vlakni mogoče prilagoditi sistemom, ki delujejo z enovlakenskimi optičnimi kabli. Med opremo je tudi priključna omarica, s katero je mogoče med seboj povezati dva kabla MCF.
Uvajanje tehnologije naj bi se začelo v letu 2029, telekomunikacijska podjetja imajo torej na voljo nekaj let priprav, da novost vključijo v svoje projekte. Z uporabo kablov MCF s štirimi optičnimi vlakni je pasovno širino za prenos podatkov mogoče stroškovno učinkovito povečati, ne da bi bilo treba na novo zasnovati celotno infrastrukturo, novi projekti pa lahko prinesejo bistveno večji napredek kot sedanje infrastrukture, ki temeljijo na enovlakenskih optičnih kablih.
