Zaradi mrzlice umetne inteligence je na več področjih nastalo pomanjkanje posameznih komponent in strojne opreme, kar je ne le poslovnim, temveč tudi povprečnim uporabnikom prineslo boleče podražitve. Najtežje je stanje na trgu DRAM, a že nekaj časa se močno dražijo tudi pomnilniški čipi NAND Flash, ne izostajajo pa niti procesorji, grafične kartice in trdi diski. Zaradi vojne v Iranu je nastalo pomanjkanje tudi pri nekaterih surovinah in osnovnih materialih, kar v celoti ustvarja negotovost glede prihodnosti in povzroča nove podražitve.
V takem okolju se proizvajalci trudijo manevrirati tako, da zaradi morebitnega povečanja zmogljivosti trg ne zapade v prekomerno proizvodnjo. To v segmentu NAND Flash in HDD ni preprosta naloga, med take sodi tudi trg DRAM: stanju pomanjkanja običajno sledi presežek ponudbe, saj proizvajalci ne morejo ustrezno napovedati, kolikšna proizvodna zmogljivost bo potrebna na daljši rok, na gibanje povpraševanja pa vplivajo tudi nepričakovani tržni in drugi dogodki, tako da je načrtovanje izjemno težko. V segmentu SSD in HDD veliki proizvajalci NAND Flash in HDD zato zdaj sklepajo dolgoročne dobaviteljske dogovore, da bi lahko po eni strani učinkovito postregli največje naročnike, po drugi strani pa več let vnaprej videli, kako se bo gibalo povpraševanje, tako da v poslovnem segmentu kapitalskih naložb ni treba utemeljevati na špekulacijah.
V segmentu NAND Flash zdaj ni redkost niti to, da večji partner naročila zakupi pet let vnaprej, kar je dobra novica za proizvajalce, saj lahko glede na dogovor računajo s fiksnim povpraševanjem ali morda tudi s predvidljivo rastjo povpraševanja, s katero je mogoče uskladiti zagon novih proizvodnih linij in novih obratov. Dogovori v SanDisku izgledajo tako, da se zaveze sklepajo za določeno trajanje, izpolnjujejo pa se četrtletno, pri čemer se uporablja kombinacija fiksnega in spremenljivega cenjenja. Dogovore prilagajajo potrebam strank, kar je ugodno tudi zanje, saj dolgoročno zagotavlja varnost povpraševanja, to pa omogoča bolj predvidljive prihodke in bolj predvidljivo širjenje proizvodnih zmogljivosti.
Podobno prakso imata tudi Seagate in Western Digital v segmentu trdih diskov, a tam ne sklepata petletnih, temveč nekoliko krajše dolgoročne dogovore, ki zadevajo dobavo pomnilniških zmogljivosti na ravni eksabajtov. Proizvodna zmogljivost v segmentu nearline je že skoraj v celoti zasedena do konca koledarskega leta 2027. Pri Seagateu trenutno končujejo specifikacije in cene za izdelke, izdelane po naročilu – pri slednjih velja cenjenje na podlagi vrednosti, kar partnerjem omogoča predvidljivo načrtovanje, Seagateu pa predvidljiv dobiček, poleg tega lahko proizvodno zmogljivost ustrezno povečajo, saj bo zahvaljujoč dogovorom zagotovo povpraševanje. Vodstvo Western Digitala izvaja podobno prakso, tam dolgoročni dogovori segajo že v leti 2028 in 2029.
Preglednost gibanja povpraševanja je koristna za vse proizvajalce, saj se tako izognejo prekomerni proizvodnji, partnerji pa lahko zagotovijo ustrezno količino pomnilniških zmogljivosti, ki je potrebna za storitve v oblaku, podatkovne centre za umetno inteligenco in druge strežnike. Povečanje proizvodnih zmogljivosti praviloma zahteva večletno delo, zato je še posebej pomembno, da lahko razmeroma natančno ocenijo gibanje povpraševanja na daljši rok. V poslovnem segmentu bo to z dolgoročnimi dogovori bolj ali manj rešeno, na potrošniškem trgu pa ostajajo špekulativne napovedi, ki se ne uresničijo vedno.
S časom bomo videli, ali ta strategija prinaša bolj predvidljivo stanje, razkrilo pa se bo tudi, kako se bodo razvijale proizvodne zmogljivosti za druge segmente.
