Ameriška vlada se po vsem sodeč odloča o prepovedi uporabe kitajskih naprav še na enem področju, kar bi lahko občutno prizadelo upravljavce in graditelje podatkovnih centrov. Zvezna komisija ZDA za komunikacije (FCC) po poročanju Reutersovih virov iz industrije pripravlja nov predpis, na podlagi katerega bi lahko prepovedali uporabo optičnih oddajno-sprejemnih modulov kitajske proizvodnje v strežnikih podatkovnih centrov. Ti moduli v bistvu poskrbijo, da komunikacija med strežniki poteka po optični poti: podatke pretvorijo v svetlobne impulze, na sprejemni strani pa se iz teh impulzov spet naredijo digitalni podatki.
Kitajska podjetja so v kategoriji optičnih oddajno-sprejemnih modulov (Optical Transciever Module) pridobila precejšen tržni delež, saj svoje izdelke ponujajo v precej velikih količinah in po ugodni ceni, vendar strokovnjaki, povezani z ameriško vlado, uporabo takšne strojne opreme po vsem sodeč obravnavajo kot varnostno tveganje. Predstavniki druge Trumpove administracije se na podlagi informacij strokovnjakov bojijo, da bi kitajski optični oddajno-sprejemni moduli lahko pomenili tveganje za nacionalno varnost, saj bi se prek njih dalo krasti podatke, nameščati škodljivo kodo ali celo ovirati delovanje podatkovnih centrov. Divyansh Kaushik, strokovnjak za regulacijo umetne inteligence pri svetovalnem podjetju Beacon Global Strategies, meni, da lahko zadevni moduli res predstavljajo tveganje, ob vse intenzivnejši gradnji podatkovnih centrov pa je vse pomembneje, da je dobavna veriga, ki jo podpira, v osnovi varna.
Uporaba optičnih oddajno-sprejemnih modulov ima v primerjavi s povezavami na osnovi bakra številne prednosti: prvič, so energetsko učinkovitejši, drugič, z njimi je laže premostiti večje razdalje, tretjič pa ponujajo precej večjo prepustnost za prenos podatkov, zato imajo pomembno vlogo pri povečevanju zmogljivosti podatkovnih centrov. Takšne komponente ponuja več ameriških proizvajalcev, na primer Apple Optoelectronics, Lumentum ali Coherent, a nobeden od njih ne more zadovoljiti potreb trga v tolikšnih količinah kot veliki kitajski proizvajalci.
Kitajski Innolight je trenutno mogoče šteti za vodilnega na tem področju, saj ima globalno zelo velik delež in obvladuje 27 % trga. Čeprav je izključitev kitajskih podjetij z vidika nacionalne varnosti morda potrebna, bo njihova nadomestitev težavna in draga, tako kot je bila nadomestitev opreme Huawei, potem ko so jo leta 2019 prepovedali.
Ti ukrepi seveda niso brez precedensa: decembra 2025 so denimo prepovedali tuje drone, kar je bil velik udarec predvsem za kitajski DJI. Pred kratkim se je strogost zakonodajalcev dotaknila tudi usmerjevalnikov tuje proizvodnje, zato je v težkem položaju predvsem TP-Link. Pred kratkim so prepovedali tudi kitajske robote, kar je občutno prizadelo ne le humanoidne robote, temveč tudi robotske sesalnike.
Kitajska se je na novico o prepovedi optičnih oddajno-sprejemnih modulov že odzvala: opozorili so, da bo, če bo ameriška vlada s svojimi dejanji in odločitvami povzročila gmotno škodo kitajskim interesom, seveda sledil tudi kitajski odgovor. Kitajci pa ne govorijo na pamet: ko je ameriška vlada prej prepovedala programe EDA, ki pomagajo pri načrtovanju polprevodniških vezij, je Kitajska v odgovor prepovedala izvoz različnih redkih zemeljskih kovin, Bela hiša pa se je odzvala s spremembo svoje prejšnje odločitve, torej so se v bistvu umaknili.
