Na trgu redkih zemelj se razmere v zadnjih mesecih očitno niso kaj dosti izboljšale, čeprav je bil med Združenimi državami Amerike in Kitajsko še konec lanskega leta sklenjen dogovor, v katerem je Kitajska obljubila, da bo zagotovila potrebne izvozne licence na področju redkih zemelj, s čimer naj bi se izboljšala razpoložljivost zadevnih surovin.
Glede na svež prispevek agencije Reuters se zdi, da so na tem področju še vedno težave, saj na primer pri skandiju predstavniki dobavne verige ne dobijo potrebnih izvoznih licenc, kar otežuje delo tudi proizvajalcem čipov, saj je ta redka zemlja med drugim nepogrešljiva pri izdelavi čipov 5G, ki se uporabljajo v pametnih telefonih in baznih postajah. Čeprav del te surovine pridobivajo proizvajalci kot tretje osebe, morajo zaradi prejšnje regulacije kitajske vlade tudi kupci, ki jih ti oskrbujejo, pridobiti izvozno licenco, kar ni preprost postopek.
Poleg skandija ta ureditev žal velja tudi skoraj za vse druge redke zemlje kitajskega izvora, zato pomanjkljiva proizvodnja prizadene skoraj vse čipe, izdelane z litografijo 14 nm ali naprednejšo, in vse pomnilniške čipe, ki imajo 256 ali več plasti celic.
Kitajska je omejitve pri izvozu redkih zemelj najprej uvedla že konec leta 2024, aprila 2025 pa je izvoz več redkih zemelj temeljito zaostrila. To je že samo po sebi hud udarec, vendar je kitajsko vodstvo zahtevalo tudi, da licenci ne podležejo samo izvoz redkih zemelj, ampak tudi oprema in metode, potrebne za njihovo predelavo. S tem korakom so v bistvu podstavili nogo tistim, ki so z opremo in tehnologijo želeli poskusiti nadomestiti izpadli kitajski izvoz redkih zemelj, saj so morali tudi oni pridobiti izvozno licenco.
Med ameriškim in kitajskim vodstvom je bil dogovor sklenjen lani oktobra, približno mesec dni pozneje pa so bile izdane tudi prve izvozne licence za zadevne redke zemlje. Te licence pa so se nanašale na posamezne kupce, ne pa splošno na celotne industrijske panoge, kar je kupcem otežilo delo, saj je moral vsak samostojno zaprositi za licenčno dovoljenje. Ker so videli otežene razmere, je več ameriških proizvajalcev čipov poskušalo prositi za posredovanje zvezno vlado – pristojni menijo, da je cilj ravno spraviti polprevodniško industrijo v težak položaj. Tema bo gotovo na dnevnem redu obiska Donalda Trumpa v Pekingu, kjer ga bo sprejel Xi Jinping, predsednik Ljudske republike Kitajske, da bi se pogovorila o ključnih težavah in po možnosti poskusila najti rešitve, ki bi bile pomirjujoče za obe strani.
Razmere, ki so nastale zaradi geopolitičnih napetosti, so dodobra pokazale, kako izpostavljene so Združene države Amerike Kitajski na področju redkih zemelj: največji del svojih potreb po redkih zemljah lahko zadovoljijo iz kitajskih virov, to pa v veliki meri velja tudi za druge države, saj je Kitajska na tem področju odločilni akter. Za dolgoročnejšo rešitev je bila prej ustanovljena pobuda z imenom Pax Silica, katere cilj je, da se globalna dobavna veriga polprevodniške industrije čim bolj oddalji od Kitajske in s tem zmanjša kitajski vpliv na trgu redkih zemelj, vendar lahko pobuda prve sadove obrodi šele kot del izredno dolgega in težkega procesa, torej bodo za bistven napredek potrebna leta ali celo desetletja.
Kitajska zagotavlja skoraj 61 % svetovne oskrbe z redkimi zemljami, saj ima tako pri rudarjenju kot pri predelavi in rafiniranju znatno prednost pred skoraj vsemi drugimi državami. To je spodbudilo Združene države Amerike in njihove zaveznice, na primer Kanado in Avstralijo, da vzpostavijo alternativne vire in razvijejo alternativne tehnologije, da bi se sedanji ranljivi položaj vsaj nekoliko izboljšal.
