Goljufi lahko številne večigralske igre naredijo povsem neigralne, zlasti če založnik ne ukrepa proti njim. Vsak ljubitelj večigralskih iger ima verjetno kakšno neprijetno izkušnjo, a goljufanje lahko igralsko izkušnjo uniči do te mere, da igre nima več smisla niti zagnati. Obstaja pa tudi druga skrajnost: igralce izključijo brez razloga.
Žal kroži ogromno grozljivih zgodb o izključitvah iz posameznih iger, pogosto tudi takrat, ko igralec igre že dolgo sploh ni igral. Zaradi kupovanja in prodajanja rabljene strojne opreme obstaja celo nevarnost, da izključijo nekoga, ki določene igre ni igral še nikoli.
Izkušnje žal kažejo, da razvijalce in založnike neupravičene izključitve praviloma puščajo hladne. Preverjanje in obravnavo pritožb danes pogosto prepuščajo avtomatiziranim sistemom umetne inteligence. Riot Games denimo rad že nekaj sekund po vloženi pritožbi pošlje sporočilo, da so zaposleni primer temeljito preučili in ugotovili, da je bila izključitev očitno upravičena.
Mnogi se takrat obrnejo na družbena omrežja. Če imajo video dokaz, lahko precej preprosto pokažejo, da gre za resno napako in krivično ravnanje. To ne pomaga vedno, včasih pa vendarle učinkuje in razvijalci ob številnih opravičilih obnovijo račun.
Takšne situacije torej pošteno preizkušajo človekov občutek za pravičnost. Vsaka objava na družbenih omrežjih pa ne postane viralna, da bi lahko igralcu na pomoč priskočila skupnost.
Igralec z vzdevkom Rychadv se je pred nekaj meseci želel vrniti k igri Battlefield 6, nato pa osupel ugotovil, da ga je EA izključil.
Prejel ni nobenega obvestila ali pojasnila o tem, kaj se dogaja v ozadju ter kdaj in zakaj je bil izključen. Njegovo pritožbo so takoj zavrnili. Rychadv se s tem ni sprijaznil in se je odločil zadevo predati sodišču.
Brazilsko sodišče mu je pritrdilo in podjetju EA naložilo, naj obnovi njegov račun.
Sodišče zahteva popolno povrnitev prvotnega stanja, kar pomeni, da mu morajo vrniti tudi napredek, licence za igre in pridobljene dobrine.
Rychadv vsem, ki imajo to možnost, priporoča, naj sledijo njegovemu zgledu. Na srečo v Braziliji takšni postopki ne prinašajo sodnih stroškov, po mnenju številnih komentatorjev pa bi bilo v ZDA kaj takega zaradi visokih stroškov neizvedljivo. Poleg tega ostaja vprašanje, ali bi bile na primer na Madžarskem službe za varstvo potrošnikov, ki so znano podhranjene in razgrajene, sploh sposobne prevzeti tak primer, ne da bi ga odpravile z izgovorom, da to ni v njihovi pristojnosti.
