Nedavno smo pisali o Microsoftovem patentu za umetno inteligenco, ki omogoča prilagajanje govora v prenosih v živo glede na trenutne potrebe. Medtem je na dan prišla še ena patentna prijava, prav tako povezana s tehnologijami umetne inteligence. Ta ne omogoča prirejanja vsebin, temveč bi uporabnikom omogočila, da z grafičnim procesorjem v mirovanju služijo denar ali zbirajo kredite.
Glede na opis v patentni prijavi z oznako US-2026-0349820-A1 Microsoft razvija tehnologijo, s katero bi lahko proste zmogljivosti grafičnih procesorjev sodelujočih uporabnikov izkoristil za učenje različnih modelov umetne inteligence. Pri tem bi lahko sodelovali pametni telefoni, prenosniki in namizni računalniki. Tehnologija bi obsežne naloge učenja razdelila na drobne dele, strežnik pa bi jih nato v obliki mikronalog posredoval sodelujočim napravam.
Algoritem, ki teče na posamezni napravi, preverja obremenitev osrednjega in grafičnega procesorja ter spremlja temperaturo grafičnega procesorja, zasedenost pomnilnika in porabo energije. Tako ugotovi, ali sistem miruje. Če miruje, se lahko začne izvajanje mikronaloge, ob doseganju določenih mejnih vrednosti pa je mogoče postopek ustaviti ali začasno prekiniti. Strežnik nato preveri opravljeno delo, da učinkovito izloči napačne ali prirejene podatke. Če sta osrednji ali grafični procesor oziroma oba močno obremenjena, algoritem omenjene parametre preverja redkeje in tako manj vpliva na zmogljivost.
Patentna prijava ne omenja, na katerih platformah namerava podjetje uvesti storitev. Zato ni jasno, ali bi bila novost na voljo le v okolju Windows ali tudi na platformi Xbox. Prav tako še ni znano, kakšno plačilo načrtujejo, zato ni mogoče oceniti, ali bi to pokrilo dodatne stroške električne energije in ali bi uporabnikom sploh prineslo zaslužek. Po trenutnih zamislih bi podjetje za pravilno opravljene naloge uporabnikom dodelilo kredite ali dostop do modelov umetne inteligence, ki bi jih pomagali učiti, mogoča pa bi bila tudi denarna izplačila. Kredite bi bilo mogoče porabiti za programsko opremo ali storitve.
Microsoft bi s tem precej pridobil, saj bi se njegove razpoložljive računske zmogljivosti občutno povečale poleg tistih, ki jih že ima v podatkovnih centrih. Tak vir sicer ne bi bil tako predvidljiv kot podatkovni center, razen če bi uporabnike spodbudili k sodelovanju, denimo z ustreznim plačilom. Od neizkoriščenih zmogljivosti osebnih računalnikov bi tako lahko imeli korist tako lastniki kot Microsoft. S tem bi tudi kritika Sama Altmana izgubila nekaj teže, saj bi bil tudi pomnilnik osebnih računalnikov izkoriščen v večjem deležu od 5 %, ki jih je omenil.
Za zdaj gre seveda le za patentno prijavo, ki ne zagotavlja, da bo tehnologija pozneje zaživela v obliki dejanske storitve. Zamisel se sicer zdi obetavna in izvedljiva, če se njena izvedba le ne bo izkazala za takšno nočno moro za zasebnost, kot je bil Recall. Vsekakor bo treba pri uporabi takšnih storitev zelo pozorno prebrati drobni tisk, da bomo poznali vse pogoje in vse pričakovane posledice vključitve v storitev.
