Kaj se zgodi z organi po presaditvi? Po novi raziskavi se dogajajo precej zanimive stvari: srca mladih darovalcev se v telesu starejših prejemnikov hitro starajo, starejša srca, presajena v mlajše, pa se pomladijo. Na strežniku za predobjave bioRxiv objavljeni še ne recenzirani rezultati kažejo, da bi presajene organe zdaj lahko pridobivali tudi od starejših darovalcev, kot je običajno.
Presaditve srca po svetu opravljajo vse pogosteje, in to pri vse starejših ljudeh, deloma tudi zato, ker živimo dlje. V Združenih državah so leta 2024 na primer opravili skupaj 4636 presaditev srca – to je 81,5 % več kot leta 2013. Kljub temu po vsem svetu vsako leto umre več sto ljudi, medtem ko čakajo na nov organ.
To je privedlo do začetka poskusov presajanja organov, vzrejenih v prašičih, v ljudi, na mnogih mestih pa so spremenili smernice, da bi povečali število človeških src, ki so na voljo za transplantacijo. Običajno priporočajo darovalce, mlajše od 45 let, čeprav upoštevajo tudi starejše, pri katerih ni znakov pomembne bolezni koronarnih arterij. Jesse Poganik, raziskovalec staranja na Harvardu, in njegovi sodelavci pa so pred kratkim preučevali, kako se po presaditvi spreminja biološka starost srca darovalca – torej stopnja poškodb, nakopičenih v celicah – pri miših in ljudeh.
Raziskovalna skupina je presadila srca mladih (3 mesece), srednjih let (1 leto) in starih (1,5–1,67 leta) miši v miši vseh treh starostnih skupin, tako da so te živele s presajenim srcem skupaj z lastnim. Štiri do šest mesecev po operaciji so miši uspavali in jim odvzeli vzorce tkiv, da bi izmerili raven metilacije DNK v približno 320 tisoč genetskih regijah ter iskali spremembe, povezane s celičnimi poškodbami ob staranju. Nazadnje so primerjali z staranjem povezane ravni metilacije v presajenih srcih z vrednostmi, izmerjenimi v izvirnem srcu živali.
Analiza je pokazala, da se je biološka starost srca darovalca spremenila tako, da je bolj ustrezala starosti prejemnika: mlajša srca, presajena v starejše živali, so se starala hitreje, stara srca pa so se v mlajših prejemnikih prenovila. To je skladno z zgodnejšo raziskavo, v kateri so dva živa organizma kirurško povezali tako, da sta oblikovala skupni obtočni sistem – ta postopek je znan kot parabioza. Izkazalo se je, da je kri mladih miši podaljšala življenje starejših miši, s katerimi so bile povezane, ter izboljšala njihov spomin in sposobnost učenja. Kri starejših miši pa lahko poveča biološko starost mladih miši.
Nato so Poganik in sodelavci pregledali prejšnje presaditve srca v bostonski bolnišnici Brigham and Women’s Hospital ter iskali primere, iz katerih bi lahko pridobili vzorce biopsije za izvedbo preiskav metilacije DNK. Preučili so 11 presaditev, pri katerih je bila med darovalcem in prejemnikom pomembna starostna razlika (8–24 let pri presaditvi starejših src v mlajše ljudi in 38–50 let pri presaditvi mlajših src v starejše ljudi).
»Pomembno je, da smo opazili popolnoma enake učinke kot pri miših,« pravi Poganik. Presajena srca so prevzela biološko starost svojih novih gostiteljskih organizmov. Raziskovalci so poleg tega preučili tudi elektronske zdravstvene podatke več sto bolnikov, ki so prejeli presajeno srce, eno leto po operaciji, da bi ugotovili, kako dobro so srca delovala in kako so se podatki skladali z biološko starostjo.
Ugotovili so, da kazalniki, kot so srčni utrip, debelina zadnje stene srca in zmožnost obremenitve, bolj ustrezajo starosti prejemnika kot starosti darovalca. »Nekateri (a ne vsi) funkcionalni kazalniki so podprli domnevo, da ta starejša srca v mlajših posameznikih delujejo, kot da bi bila biološko mlajša, in obratno,« pravi Poganik. »Določene stvari pa so verjetno preprosto nepovratne.«
Zaradi presaditve srca niso opazili sprememb v delovanju drugih organov. Raziskavo bo treba ponoviti na večjih skupinah bolnikov in v okviru različnih programov transplantacij, vendar rezultati kažejo, da bi lahko krog organov, primernih za presaditev, razširili z vključitvijo starejših darovalcev, pravi Poganik. Amy Fiedler, srčna kirurginja z Univerze v San Franciscu, pravi, da so se doslej mnogi obotavljali presaditi srca starejših darovalcev v mlajše prejemnike zaradi pomislekov glede življenjske dobe organov, vendar se bo to v bližnji prihodnosti morda spremenilo.
