Kanadsko zagonsko podjetje razvija metodo, ki naj bi preprečila izpuste toplogrednih plinov z območij permafrosta, ki so bila prej stalno zmrznjena, tako da tla stabilizira z izolacijskimi »odejami« iz lesa. Če se bo metoda izkazala, bi lahko bila to prva rešitev, ki neposredno preprečuje izpuste toplogrednih plinov, ki se iz tal sproščajo z otoplitvijo Arktike. »Naš cilj je zagotoviti, da ogljik v tleh ostane pod zemljo,« pravi Cansu Culha, soustanoviteljica podjetja PermaC in raziskovalka naravnih nevarnosti na Univerzi Britanske Kolumbije.
Tudi nekoč trajno zmrznjena območja Zemlje se zapovrstjo talijo, ko temperatura zaradi izpustov iz človekovih dejavnosti narašča. Edini zanesljiv način za upočasnitev tega taljenja v svetovnem merilu je drastično zmanjšanje izpustov zaradi izgorevanja fosilnih goriv. Nekateri raziskovalci pa preučujejo tudi metode, ki taljenje preprečujejo neposredno – od odsevnih preprog na ledenikih do zgostitve morskega ledu z vodo.
Po besedah raziskovalcev je pristop podjetja PermaC prva zamisel, ki se osredotoča na preprečevanje taljenja permafrosta in s tem povezanih izpustov. Podjetje je pred kratkim končalo prvo testiranje svojih izolacijskih odej na severozahodnem ozemlju Kanade, v regiji permafrosta z zelo hitro erozijo. Na tem območju se nekoč zmrznjeni griči zapovrstjo talijo in sesedajo ter iz pokrajine trgajo velike kose. Tako so globlje plasti tal izpostavljene segrevanju, nastajajo pa žarišča izpustov ogljikovega dioksida in metana. Po neki oceni so lahko izpusti na teh območjih s hitro erozijo do 40 % večji kot v regijah, kjer je taljenje postopnejše.
Rešitev podjetja je, da robove udrtih delov stabilizirajo s plastjo lesnih sekancev, zemlje in avtohtonih semen ter preprogo iz kokosove lupine, podobno jutovini. Culha pravi, da se ji je zamisel porodila, ko je slišala, da avtohtone skupnosti na Aljaski z zasajanjem dreves vzdolž robov zemeljskih plazov ovirajo nadaljnjo erozijo zmrznjenih tal. Podobne protierozijske odeje se v zmernem podnebnem pasu že uporabljajo, a za izolacijo ali stabilizacijo permafrosta jih doslej še niso uporabili, pravi strokovnjakinja.
PermaC rezultatov letošnjega testa še ni objavil. Vendar kaže, da je odeja erozijo ustavila: med arktičnim poletjem se je rob udora brez odeje umaknil za 5 metrov, na območju, pokritem z odejo, pa ni bilo merljivega umika, pravi Culha.
Eden velikih izzivov je izračun, koliko izpustov ogljikovega dioksida odeje preprečijo. Culha na podlagi raziskav o hitrostih erozije in ogljiku v tleh na Arktiki meni, da bi pri povprečnem udoru, bogatem z ogljikom, lahko letno preprečili izpust približno 2200 ton ogljikovega dioksida. Če so ti izračuni točni in bi odeje uspeli postaviti na 20 tisoč krajev zemeljskih plazov v Kanadi in na Aljaski – kar je ambiciozen cilj podjetja za naslednje desetletje –, bi po njenem mnenju lahko letno preprečili okoli 40 milijonov ton izpustov plinov, kar je približno enako letnim izpustom Madžarske.
Culha pravi, da podjetje razvija podrobno metodologijo, ki jo lahko neodvisna organizacija uporabi za preverjanje preprečenih izpustov. To je potrebno, da bi lahko prodajali pravice do izpustov ogljikovega dioksida za izpuste, ki so jih preprečile odeje. Te pravice bi lahko kupil kdorkoli, da bi izravnal izpuste, ki nastajajo drugje.
PermaC pa se pri širitvi na Arktiki sooča tudi z ovirami. »Rešitev je dejansko mogoče uporabiti le na zelo lokalni ravni,« pravi Ingmar Nitze, geolog z Inštituta Alfreda Wegenerja za polarne in morske raziskave v Nemčiji, ki se ukvarja s kartiranjem udorov v večno zmrznjenih tleh. Skoraj vsi se nahajajo na oddaljenih območjih, kamor je mogoče priti samo s helikopterjem. Zamisel je težko razširiti. In z vidika segrevanja v polarnih območjih je to le kaplja v morje, dodaja strokovnjak.
Rešitev pa lahko hkrati ščiti ceste in železniške proge, ki jih zemeljski plazovi vse bolj ogrožajo – preprečeni izpusti pa so dodatna korist. Po Culhinih besedah je razširitev mogoča tudi s tesnim sodelovanjem z avtohtonimi skupnostmi v Kanadi in na Aljaski ter arktičnimi podjetji, saj območij za obravnavo ne manjka.
