NOBELOVA NAGRADA 2026: ZRCALNE PODOBE V KEMIJI

Letošnjo nagrado za kemijo prejmeta Henri B. Kagan (Univerza v Parizu) in Kenso Soai (Tokijska univerza za znanost) »za odkritje nelinearnih učinkov in avtokatalize v asimetrični organski sintezi«.
Jools
Jools
11. okt. 2026, 09:53
Nobelova nagrada 2026: zrcalne podobe v kemiji

Nekatere molekule, na primer aminokisline, obstajajo v dveh različicah, ki sta si zrcalni podobi. Živi organizmi pa vsebujejo samo eno zrcalno podobo. Kako je lahko nastala takšna kemijska asimetrija, je dolgo ostajalo uganka za kemike. Henri B. Kagan in Kenso Soai sta za to uganko našla rešitev.

Kemijo življenja kemiki imenujejo homokiralna, iz grških besed za »enak« in »roka«. Tako kot roki tudi vsaka aminokislina obstaja v dveh zrcalnih različicah, a le ena od njiju se nahaja v beljakovinah naših celic. Druga se v naravi pojavlja redko.

Kemiki so dolgo razmišljali, kako lahko nastane homokiralnost. Ko so začeli eksperimentirati s kemijskimi reakcijami, ki lahko dajo zrcalne molekule, so v epruvetah vedno dobili obe v enakem razmerju. Strokovnjaki pa so si prizadevali pridobiti le eno zrcalno podobo, ker pri razvoju molekul, ki sodelujejo z živimi bitji – na primer zdravil – želeni učinek ima samo ena zrcalna podoba.

Odpri galerijo

Nobelova nagrada za kemijo 2026 priznava odkritja, ki so kemikom omogočila sprožiti kemijske reakcije, ki vodijo v homokiralnost. »Henri Kagan in Kenso Soai sta ponudila rešitev več kot stoletje stare kemijske uganke: kako lahko homokiralnost nastane spontano. Kemijske reakcije, ki sta jih razvila, so zelo spektakularne,« pravi Heiner Linke, predsednik Nobelovega odbora za kemijo.

Henri Kagan je prvi odločilni korak naredil leta 1986, ko je odkril novo metodo za manipulacijo kemijskih reakcij. To mu je omogočilo, da je iz ene zrcalne podobe ustvaril večjo količino, kot se je prej zdelo mogoče. Kenso Soai pa je leta 1995 v ključni objavi opisal prvo kemijsko reakcijo, v kateri bi bilo mogoče uresničiti homokiralnost. Leta 2003 mu je to končno tudi uspelo: predstavil je reakcijo, v kateri je od obeh možnih zrcalnih podob nastala samo ena. Zunaj živega organizma tega podviga prej ni uspelo nikomur.

Zahvaljujoč Henriju Kaganu in Kensu Soaiju danes vemo, kako je mogoče homokiralnost uresničiti umetno. Njuna odkritja so odločilnega pomena za kemike, ki načrtujejo reakcije za proizvodnjo zdravil, pa tudi na številnih drugih področjih.

Odpri galerijo
Naročnina na newsletter
Z naročnino sprejemam pogoje uporabe in izjavo o varstvu podatkov.

0 komentarjev

Če želite napisati komentar, najprej Vpiši se!

Za ta članek še ni komentarjev

Pomagajte drugim, povejte nam, kaj mislite o članku.
Nazaj na vrh strani