Odkritje nove vrste operjenega dinozavra na Kitajskem – s presenetljivo dobro ohranjenim fosilom – dodatno krepi vse številnejše dokaze, da si ptice in njihovi najbližji sorodniki letenja niso priučili po eni sami razvojni liniji, temveč so to sposobnost razvili večkrat.
Fosil, dolg 57 centimetrov, hrani ostanke mikroraptorina, ki je pred 100 do 145 milijoni let živel na območju današnje province Liaoning. Najdbo je odkril lokalni kmet, mednarodna ekipa kitajskih, italijanskih in slovaških raziskovalcev pa jo je opisala v reviji Nature Communications. Raziskovalna skupina je vrsto poimenovala Norellraptor barsboldi, po njihovih ocenah pa naj bi bil primerek ob smrti star približno tri leta.
Mikroraptorini so bili razmeroma majhni, približno kilogram težki mesojedi dinozavri s peresi na okončinah. Strokovnjaki so doslej identificirali več sto njihovih primerkov. Ta operjena bitja so del klada Microraptorinae in so bližnji sorodniki ptic, ki spadajo v klad Avialae.
Ko so raziskovalci primerjali prilagoditve znanih mikroraptorinov za letenje s tistimi, opaženimi v ptičji liniji, so ugotovili, da se je 30 % od 194 prilagoditev za letenje, ugotovljenih pri mikroraptorinih, razvilo tudi v kladu Avialae. Sem sodijo letalna peresa, kljukaste kosti prstov na nogah in dejstvo, da je kost na spodnjem delu sprednje okončine daljša kot na zgornjem. Vendar se te prilagoditve v obeh skupinah niso razvile v istem vrstnem redu, zato jih ni mogoče obravnavati kot izraz skupnega razvojnega sistema, pišejo raziskovalci.
Paleontologi nove ugotovitve pozdravljajo. »Študija prinaša pomembne nove dokaze v podporo hipotezi, da se je letenje med operjenimi dinozavri razvilo večkrat, vključno z vsaj enkrat pri mikroraptorinih in vsaj enkrat pri pticah,« pravi Michael Pittman, paleobiolog s Kitajske univerze v Hongkongu.
Neil Gostling, evolucijski razvojni biolog z britanske Univerze v Southamptonu, je bil presenečen, da večina evolucijskih sprememb v tej liniji letečih dinozavrov ni bila skupna s sorodniki ptic. Rezultati kažejo, da so številne vrste preizkusile vsako pot, ki jim je bila odprta, letenje pa je očitno prinašalo prednosti, ki so jih te skupine široko preizkušale, pravi.
Vendar dejstvo, da sta imela N. barsboldi in drugi dinozavri telesno zgradbo, primerno za letenje, še ne pomeni, da so v resnici tudi znali leteti. »Še vedno ni jasno, kakšne sposobnosti letenja so imeli mikroraptorini in kako so njihove anatomske podobnosti in razlike povezane z letalnim vedenjem,« pravi Oliver Demuth, evolucijski biomehanik z britanske Univerze v Cambridgeu. »Ali so preprosto jadrali z drevesa na drevo ali so imeli kakšen mišično vodeni način mahanja s krili, kot današnje ptice?«
