Sistem se imenuje WISPIT 2, od Zemlje je oddaljen 430 svetlobnih let in vsebuje dve zvezdi, ki krožita zelo blizu druga druge. Zvezdi obdaja protoplanetarni disk – vrteč se oblak snovi v mladih zvezdnih sistemih, iz katerega se pozneje oblikujejo planeti –, v tem disku pa so astronomi našli dokaze o obstoju dveh planetov.
Prvi planet, WISPIT 2b, so odkrili leta 2025. Njegova masa je petkratnik Jupitrove, okoli zvezd v sistemu pa kroži približno dvakrat dlje, kot Neptun kroži okoli Sonca. Snov, ki se zbira v planet, je v protoplanetarnem disku že ustvarila vrzel, njegov sosed WISPIT 2c pa je v okoliški snovi zaenkrat izoblikoval le manjšo votlino.
Ni prvič, da so planet uspeli ujeti v zgodnji fazi nastajanja. Znani planet velikosti Jupitra, ki nastaja okoli pritlikave zvezde PDS 70, so opazovali že pred leti. WISPIT 2b pa je poseben: zahvaljujoč observatoriju Atacama Large Millimeter/submillimeter Array (ALMA), ogromnemu sistemu radijskih teleskopov v Čilu, je WISPIT 2 prvi sistem, v katerem so hkrati vidni protoplanetarni disk, nastajajoči planet in plin, ki se vrtinči proti planetu.
»Jasno vidimo, da oba planeta oblikujeta svojo okolico. WISPIT 2c je izdolbel votlino, WISPIT 2b pa vrzel,« je povedala Myriam Benisty, raziskovalka z Inštituta za astronomijo Max Planck in vodilna avtorica študije, ki poroča o rezultatih. »Okoli WISPIT 2b smo našli plinske vrtince, ki so jih simulacije interakcij med diskom in planetom napovedovale, a jih doslej nikoli nismo zares videli. Zdaj pa imamo končno tudi njihovo sliko!«
Vrtinčasti plin se prikaže kot vrsta slikovnih pik, kar se laičnemu očesu morda ne zdi spektakularno, raziskovalcem pa pomeni fenomenalen rezultat. Opazovati toliko podrobnosti z razdalje več kot 400 svetlobnih let je, pravijo, tako, kot če bi kdo lahko bral knjigo s petih kilometrov.
Ta raziskava je pomemben korak k razumevanju doslej nerazrešenega vidika protoplanetarnih diskov: ali so ti plinski vrtinci vedno povezani z nastajanjem planetov ali ne? V znanstveni skupnosti o tem poteka huda razprava, saj so podobne vrtince videli že v drugih sistemih, kjer pa za zdaj ni dokazov o obstoju planetov. Ali je mogoče, da tudi v teh primerih vrtince poganjajo neodkriti planeti? Druga možnost je, da se te plinske tvorbe pojavijo same od sebe v posebej turbulentnih diskih in jih ni mogoče uporabiti kot znamenje prisotnosti planeta.
»Upajmo, da bodo takšna opazovanja astronome naučila razlikovati med lastnostmi diska, ki kažejo na prisotnost protoplaneta, in tistimi, ki nanjo ne kažejo,« je dodal Stefano Facchini, eden od pobudnikov raziskave, ki je prinesla nove rezultate. Raziskovalci menijo, da bodo z observatoriji nove generacije, kot sta Extremely Large Telescope in Giant Magellan Telescope, ter z načrtovanimi izboljšavami sistema ALMA znake vrtinčastega plina lahko iskali v regijah, ki so veliko bližje osrednji zvezdi kot WISPIT 2b.
