Nvidia je ob priložnosti GTC 2026 razkrila več zanimivosti, med njimi tudi procesor Vera z 88 procesorskimi jedri, s katerim želi na trgu strežnikov zagosti AMD-ju in Intelu. Prvi mož podjetja je izdal kar nekaj podrobnosti o novem razvoju, na podlagi katerih se zdi, da na mizo polagajo zares impresiven procesor. Po navedbah podjetja Nvidia je jedro Olympus, ki je osnova procesorja Vera CPU, v bistvu 50 % hitrejše od katerega koli jedra x86, njegova energijska učinkovitost pa je prav tako izjemno impresivna, saj ima na tem področju 90-odstotno prednost pred rešitvami tekmecev.
Procesor Vera ima skupaj 88 jeder in 176 niti, pri arhitekturi pa ne uporablja več končne rešitve podjetja ARM kot prejšnji Grace, temveč lastno razvito procesorsko jedro Olympus, zgrajeno okoli arhitekture ARM v9.2-A, ki je posebno z več vidikov. Ena pomembnih novosti novega jedra je, da na novo premisli tehnologijo SMT, torej Simultaneous Multi-Threading, namesto nje pa uporablja metodo Spatial Multi-Threading, pri kateri uporaba ključnih komponent med obema nitma istega procesorskega jedra ni razdeljena na časovne rezine, temveč so različne komponente cevovoda fizično ločene.
Pri običajni podpori SMT z uporabo časovnih rezin poskrbijo, da lahko obe niti izmenično dostopata do potrebnih virov, pri rešitvi podjetja Nvidia pa lahko obe niti na posameznem jedru res tečeta istočasno, kar povečuje zmogljivost ILP (Instruction Level Parallelism) in omogoča tudi bolj predvidljivo zmogljivost, saj lahko sistem operacije usmeri na elemente, ki so trenutno v prostem teku, s tem pa zagotovi popolno izkoriščenost.
88 procesorskih jeder je poleg tega znotraj ene same domene, zato niso potrebne operacije NUMA, ki povečujejo zakasnitev, kar je v popolnem nasprotju s potjo, po kateri trenutno hodijo tekmeci x86 z velikim številom jeder. To izboljša zakasnitev, poenostavi programiranje, izboljša pasovno širino, zmogljivost pa je mogoče tudi učinkoviteje načrtovati. Jedrom je skupaj pridruženih 162 MB skupnega medpomnilnika tretje ravni.
Jedro Olympus je poleg tega dobilo enak 10-wide Instruction Fetch in Instruction Decode Front End kot na primer čipi Apple serije M, poleg tega pa je na krovu prisoten tudi Neural Branch Predictor, s katerim je mogoče dodatno povečati enonitno zmogljivost – slednji lahko v enem taktu izvede dve napovedi vej. Izboljšalo se je tudi omrežje mesh, ki zagotavlja povezavo med procesorskimi jedri: pri procesorju Grace je skupna pasovna širina pomnilnika še znašala 546 GB/s, kar je v povprečju pomenilo 7,6 GB/s pasovne širine na jedro. V primerjavi s tem ima Vera že 1,2 TB/s kombinirane pasovne širine, kar pomeni 13,6 GB/s na jedro pri polni obremenitvi, če pa obremenitev jeder ni enakomerna, lahko na posamezno jedro pride celo do 80 GB/s pasovne širine, kar lahko prinese ogromno pospešitev pri nalogah, ki intenzivno izkoriščajo pasovno širino.
Pomnilniški podsistem sicer sestavljajo 1,5 TB pomnilniških modulov SOCAMM, na katerih so pomnilniški čipi LPDDR5, kar pomeni, da se je kapaciteta v primerjavi s prejšnjo povečala na trikratno. Procesor je dobil tudi podporo za NVLink-C2C, ki zagotavlja komunikacijo med čipi, in sicer s pasovno širino prenosa podatkov 1,8 TB/s, kar je natanko dvakrat toliko, kot jo je lahko uporabljal Grace, v primerjavi s pasovno širino PCI Express 6.0 pa je sedemkrat hitrejše. Razvoj, ki se dobro vključuje tudi v dvoprocesorski sistem, sicer podpira PCI Express 6.0 in CXL 3.1.
Procesor Vera CPU lahko pride v obliki posebnih omaric, ki vsebujejo 256 procesorjev Vera, vsakega s tekočinskim hlajenjem, na voljo pa je tudi 74 omrežnih komponent DPU Bluefield-4 in ConnectX SuperNIC. Posamezna omarica lahko skupaj uporablja do 400 TB sistemskega pomnilnika LPDDR5, ki mu je lahko pridružena 300 TB/s pasovne širine pomnilnika. Sistem s skupno 45.056 nitmi omogoča vzporedno in med seboj neodvisno izvajanje skupno 22.500 procesorskih okolij.
Po navedbah podjetja Nvidia procesor Vera ponuja za polovico večjo zmogljivost na peskovnik (sandbox) kot njegovi tekmeci x86, hkrati pa lahko na procesorsko jedro izkoristi trikrat večjo pasovno širino pomnilnika in deluje z dvakrat višjo energijsko učinkovitostjo. Nov razvoj dosega za polovico večji IPC kot procesor Grace, torej lahko v enem taktu izvede za polovico več operacij, kar je ogromen korak naprej, saj je povečanje zmogljivosti med generacijami na trgu procesorjev praviloma manjše.
Samoumevno bi bilo misliti, da je Vera CPU narejen predvsem za podjetje Meta, saj sta Nvidia in Meta pred kratkim sklenila nov posel, a razkrilo se je tudi, da bo podjetje novo platformo dobavljalo še drugim partnerjem, med katerimi so med drugim Nebius, Alibaba, Oracle in Coreweave. Procesorji Vera bodo seveda tudi sestavni del platforme Vera Rubin.
Procesorji Vera so po navedbah podjetja Nvidia že vstopili v serijsko proizvodnjo, dobava prvih primerkov pa se lahko začne v drugi polovici leta.
