Nvidia dela na lastnem AI agentu, ki bo na voljo v obliki programske opreme odprte kode, po svežih informacijah revije Wired pa se bo imenoval NemoClaw in bo cilj predvsem poslovne uporabnike.
Pri razvoju novega AI agenta veliko pozornosti namenjajo tudi varnosti in zasebnosti, kar je na ravni povprečnega uporabnika preprosto pomembno, na poslovni ravni pa izjemno pomembna zahteva, saj lahko od »diskretnosti« AI agenta ovisi razkritje poslovnih skrivnosti in pomembnih informacij. Ker naj bi NemoClaw postal na voljo v odprtokodni obliki, bodo strokovnjaki lahko natančno pregledali kodo in iskali varnostne luknje ter različne anomalije, mogoče pa bo tudi prilagoditi delovanje AI agenta trenutnim potrebam.
Omenjeni AI agent je po informacijah iz industrije že dostopen nekaterim partnerjem, saj ga je Nvidia ponudila ekipam podjetij Google, Salesforce, Cisco, Adobe in CrowdStrike, poleg številnih drugih, a zaenkrat nobeno od njih ni potrdilo, ali AI agenta načrtuje uporabljati v svojem obstoječem poslovanju. Razkrilo se je tudi, da bo NemoClaw deloval ne le na strojni opremi Nvidia, temveč tudi na AI pospeševalnikih drugih proizvajalcev, kar lahko pripomore k širši razširjenosti AI agenta. Verjetno bo sicer najboljšo zmogljivost nudil ob strojni opremi Nvidia, a to bodo testi tako ali tako pokazali v prihodnje.
Generativna orodja AI so vse zmogljivejša na področju sklepanja in drugih zmožnosti, kljub temu pa je za ustrezno opravljanje dodeljenih nalog vsekakor potreben tudi človeški nadzor. Človeški nadzor je deloma mogoče nadomestiti tudi z AI agenti, s čimer lahko avtomatiziramo številne naloge, saj AI agent zna obvladovati delegiranje nalog in preverjanje njihovega izvajanja ter tudi delovanje orodij AI, vendar je človeško posredovanje kljub temu potrebno, priporočljivo pa je tudi omejiti dostop do občutljivejših podatkov.
Čeprav AI agentov, kot so Clawdbot, Moltbot ali OpenClaw, ne moremo imenovati pionirji pri snovanju koncepta, so vendarle pomagali, da je kategorija AI agentov postala širše priljubljena pri uporabi posameznih LLM-jev, s tem pa so se uporabnikom odprle nove možnosti, ki zagotavljajo učinkovitejše opravljanje nalog kot kdaj koli prej. Napredovanje AI agentov je med drugim poslabšalo tudi razpoložljivost konfiguracij Applovih računalnikov Mac, saj so te konfiguracije zaradi Applovih sistemov na čipu SoC serije »M« dovolj zmogljive: mogoče jih je konfigurirati z veliko enotnega sistemskega pomnilnika, ki je poleg procesorskih jeder in iGPU dostopen tudi enoti NPU.
Okoli AI agentov seveda ni vse rožnato, uporabljajo jih tudi v slabih namenih, med drugim za krajo kriptovalut, njihovo delovanje pa prav tako ni povsem brez napak, občasno znajo uporabnikom zagosti, ti pa to večinoma prestanejo tudi brez smeha. Dober primer je primer direktorice pri podjetju Meta, saj je Summer Yue pri uporabi AI agenta opazila, da je programska oprema začela brisati nekatera njena e-poštna sporočila v mapi prejetih, čeprav je AI agentu izrecno naročila, naj brez njenega navodila ne stori ničesar. Upajmo, da bo Nvidiin razvoj deloval precej bolje od tega in bo pomagal premagati najosnovnejše napake in izzive, že zato, ker ima pri razvoju na voljo masivno infrastrukturo AI, začinjeno z dovolj razvejanim razvijalskim znanjem.
Z agentom NemoClaw se želi Nvidia verjetno pravočasno razviti v pomembnejšega igralca na trgu poslovnih AI agentov, kjer se je pred kratkim začelo gibanje: vodstvo podjetja OpenAI je v svoje vrste vzelo razvijalca agenta OpenClaw, zato zdaj tudi Peter Steinberger, ustvarjalec OpenClawa, vleče voz podjetja OpenAI. OpenClaw seveda ostaja odprtokoden, a vse znanje, ki je bilo potrebno za njegov nastanek, je zdaj na voljo tudi razvijalcu ChatGPT-ja, kar obeta ogromne možnosti.
