Elon Musk se resno pripravlja na izstop SpaceX na borzo: po eni strani je napovedal, da bo SpaceX pod imenom AI1 izdelal poseben satelit, ki bo ponujal masivno zmogljivost umetne inteligence in bo opremljen tudi s sončnimi “krili” z razponom 70 metrov, da bo napajanje strojne opreme z največjo močjo 150 kW potekalo brez težav. Polje sončnih panelov bo ponujalo 250 W moči na kvadratni meter, hlajenje pospeševalnikov umetne inteligence pa bo menda opravljal poseben sistem radiatorjev za odvajanje toplote z več črpalkami, da bo zagotovljena redundanca, torej da izpad ene enote ne bi spravil na kolena celotnega sistema.
Ob SpaceX AI1 so omenili tudi poseben obrat, ki bo več kot desetkrat večji od obrata, ki ga SpaceX uporablja za izdelavo raket in druge opreme, in bo imel skupaj 1.022.000 kvadratnih metrov površine, kar zadeva tovarniške stavbe in oskrbovalne objekte. V tovarniškem kompleksu s površino enega kvadratnega kilometra bodo nastajali sestavni deli vesoljskih podatkovnih centrov za umetno inteligenco, vključno z različnimi tiskanimi vezji, elektronskimi komponentami na osnovi silicija, sončnimi celicami, uporabniškimi terminali, komunikacijsko opremo in tudi ohišji podatkovnih centrov. Na tej lokaciji bodo satelite tudi sestavljali, in to modularno: ne bodo se zavezali nobenemu dobavitelju strojne opreme za umetno inteligenco, ampak bodo raje vedno uporabili strojno opremo z najboljšimi razpoložljivimi parametri ter tako čim bolj povečali zmogljivost podatkovnih centrov. Na 1000 hektarjih ne bo prostora le za tovarne in sestavne obrate, temveč tudi za skladišča, preizkusne postaje, skladiščne stavbe in druge oskrbovalne objekte.
Po besedah Elona Muska obrati za izdelavo sončnih celic in z njimi povezanih komponent že nastajajo, gradnja obratov za izdelavo satelitov z umetno inteligenco pa se bo začela kmalu. Kakšno proizvodno zmogljivost bo imel obrat, niso konkretno razkrili, gotovo je le, da se lahko proizvodnja v večjih količinah začne že konec leta 2027. Zgovoren podatek je, da bi se po Muskovi viziji vesoljska infrastruktura podatkovnih centrov za umetno inteligenco lahko letno razširila za skupaj 1 GW moči, kar pomeni, da bi lahko vsako leto izstrelili več kot 6000 satelitov AI1, saj naj bi vsak tak satelit deloval z 120 kW stalne in 150 kW največje trenutne moči, kar zadeva porabo pospeševalnikov umetne inteligence in drugih strojnih komponent.
Še bolj drzna je vizija, po kateri bi lahko od leta 2030 letno v vesolje spravili za dva velikostna razreda več, približno 100 GW računske moči na leto. Letno raven 10 GW želijo doseči v dveh letih in pol, nato pa bi se odpravili proti sanjski meji 100 GW, ki se ji želijo približati oziroma jo doseči v treh letih in pol. Sčasoma bi se radi približali tudi letni ravni 1 TW, a to je lahko le zelo oddaljen cilj.
Trenutno je največji napovedani podatkovni center za umetno inteligenco Hyperion, ki ga razvija Meta in bo po dokončanju deloval z močjo 5 GW, opremljen bo z okoli 2 milijona grafičnih procesorjev, stal pa bo več kot 100 milijard dolarjev. Po načrtih Mete lahko ta podatkovni center do leta 2030 doseže le 2 GW. Zanimivo je tudi, da je bil Colossus 2, ki ga je postavil xAI, pred kratkim razširjen, zaradi česar se je njegova zmogljivost povečala na skoraj 2 GW z namestitvijo 555.000 grafičnih procesorjev in stroški v višini 18 milijard dolarjev. Trenutno je to največji podatkovni center za umetno inteligenco, ki takšno moč ponuja na eni sami lokaciji.
Glede na navedeno bi bilo za dosego 100 GW na leto treba v vesolje spraviti zmogljivost, enakovredno 20 polnovrednim Hyperionom ali 50 Colossusom 2, kar bo zahtevalo ogromno čipov. Mnogi so že izrazili dvome, ali bo ta tempo vzdržen, številni pa kritizirajo tudi ambiciozne načrte okoli Terafaba, češ da bo 1 TW računske moči na leto težko doseči, če projektni partnerji xAI, Tesla in SpaceX še niso razvili nobenega sodobnega čipa, svojo pot na tem področju pa bi takoj začeli z vrhunskim 2-nanometrskim proizvodnim procesom, ob močnem sodelovanju Intela.
Projekt je vsekakor zanimiv in se zdi dober korak proti cilju, ki ga je zarisal Elon Musk, kar zadeva razvoj in izdelavo podatkovnih centrov za umetno inteligenco v Zemljini orbiti, vendar se zdi tempo nekoliko pretiran glede na možnosti in glede na to, kar lahko v času krize s pomnilniki narekujejo današnji akterji v panogi – ti pa niso začeli izdelovati čipov danes, temveč pred desetletji, zato imajo ogromno izkušenj.
K celotni sliki sodi tudi to, da lahko za izdelavo satelita AI1 znova uporabijo večino tehnologij, uporabljenih pri seriji Starlink V3, in jih razširijo glede na trenutne potrebe, kar daje nekaj podlage za to, da bo začetek serijske proizvodnje do konca leta 2027 res vzdržen. Drugo vprašanje je, ali bo letno moč 1 GW uspelo brez težav spraviti v vesolje, ravni 10 GW in 100 GW pa se realno gledano zdita zelo oddaljeni, vendar je do takrat še nekaj let, da nastanejo tehnologije, obrati in procesi, potrebni za dosego ciljev.
