Napadi so najbolj opazen simptom epilepsije, vendar niso edina nenormalna možganska aktivnost, ki se pojavlja pri bolnikih s to boleznijo. Kratke električne razelektritve, imenovane interiktalni konice, se lahko pojavijo več sto ali tisočkrat na dan, običajno brez tega, da bi prizadeta oseba to opazila. Čeprav niso tako nevarne kot napadi, lahko povzročijo prehodno zmedenost in prispevajo k razvoju dolgoročnih kognitivnih težav, tudi pri tistih, pri katerih so večji napadi pod nadzorom.
V novi študiji, ki analizira izjemno podrobne posnetke človeških možganov, so strokovnjaki pokazali, da se te konice pojavljajo kot del koreografiranega zaporedja dogodkov, ki je dosledno in predvidljivo. V reviji Nature Neuroscience objavljena študija poroča tudi, da konice prizadenejo tudi del živčnih celic, vpletenih v zaznavanje govora, in jih za kratek čas odvrnejo od njihovih nalog.
Novi rezultati so pomembni, pravi Jennifer Gelinas, nevrologinja in raziskovalka epilepsije na Kalifornijski univerzi, ki pri raziskavi ni sodelovala. Po njenem mnenju lahko raziskava odpre pot novi generaciji tehnologij za možgansko stimulacijo, ki bi lahko napovedale in preprečile pojav konic, preden bi povzročile škodo.
Konice, poimenovane po značilnih koničastih odklonih na posnetkih EEG, so zdravniki nekoč imeli za neškodljive, vendar je vse bolj videti, da ni tako. Leta 2023 sta nevrolog s Kalifornijske univerze Jonathan Kleen in njegova ekipa poročala, da bolniki s temporalno epilepsijo niso mogli priklicati ali ponoviti besede, ki so jim jo povedali med pojavom konice – počutili so se, kot da imajo prazno glavo. V študiji iz leta 2025 so avtorji že sklenili, da so konice med spanjem glavni vzrok težav z dolgoročnim spominom pri bolnikih s temporalno epilepsijo.
Vsadljive naprave za možgansko stimulacijo, ki se uporabljajo za zatiranje napadov, lahko konice zaznajo in se nanje odzovejo, vendar jih ne morejo napovedati. Pri tej vrsti zdravljenja, imenovani nevrostimulacija z zaprto zanko, se epileptična aktivnost umiri šele po več letih. Nekatera zdravila proti napadom prav tako lahko zmanjšajo konice, vendar zdravljenje z njimi ni tako preprosto, kot se sliši, pravi Dániel Fabó, raziskovalec epilepsije na Univerzi v Szegedu, ki pri novi študiji ni sodeloval. Po njegovih besedah antiepileptike preizkušajo glede učinka na napade, ne na konice, njihova čezmerna uporaba pa lahko vpliva na kognitivne funkcije.
Da bi razumeli, kateri nevroni so vpleteni v konice, je Kleen skupaj z nevrokirurgom UCSF Edwardom Changom, doktorskim študentom Alexandrom Silvo in drugimi uporabil trakaste možganske sonde, imenovane Neuropixel. Vsaka od teh lasastotankih naprav lahko hkrati spremlja posamezno aktivnost več kot 100 nevronov. Sonde so vsadili v možganska območja, za katera je znano, da povzročajo napade. Postopek so opravili pri štirih bolnikih, pri katerih je bila čez nekaj časa načrtovana operacija odstranitve dela možganskega tkiva.
Podatki sond so pokazali, da je v trenutku nastanka konice med tremi različnimi skupinami živčnih celic opazna usklajena aktivnost. Ena skupina je povečala aktivnost okoli vrha konice in takoj po njem, druga skupina jo je povečala pred vrhom, nato pa zmanjšala, tretja skupina pa je aktivnost ohranjala med konico in po njej. Kleen meni, da ta skupina verjetno sestoji iz zaviralnih živčnih celic, ki si prizadevajo zatreti konico.
Ne glede na to, kakšna je njihova vloga pri nastanku konic, so raziskovalci ugotovili, da je velika večina teh celic običajno vpletena v obdelavo in zaznavanje jezika. Kognitivno okvaro, ki jo povzročijo konice, seveda lahko povzročajo tudi drugi razlogi, pravi Kleen, vendar se zdi, da bi to lahko imelo ključno vlogo: konice zavedejo ali prevzamejo nadzor nad istimi živčnimi celicami, ki so običajno aktivne v kognitivnih funkcijah, zaradi česar te celice v tistem trenutku slabše obdelujejo informacije.
Pomembno je, da je bilo mogoče z novimi podatki zaznati razkrivajoče spremembe v vzorcu proženja nevronov do 1 sekundo pred nastankom konice. To ponuja veliko možnost za posredovanje z metodami nevrostimulacije, ki bi morda lahko ustavile nastanek konic, preden vplivajo na kognitivne funkcije, pravita Gelinas in Kleen. Trenutno odobrene tehnologije ne morejo zaznati aktivnosti posameznih živčnih celic, ki napoveduje bližajočo se konico, niti se nanjo odzvati, dodaja Kleen. Vendar obstajajo podjetja, ki že imajo za to primerno eksperimentalno tehnologijo, tako da so takšne rešitve na obzorju.
