Podjetje Colossal Biosciences, ki se ukvarja z razveljavljanjem izumrtja, trdi, da je razvilo ključno tehnologijo za vrnitev izumrlih ptic in reševanje ogroženih vrst: umetno jajce. Z napravo – 3D-natisnjeno mrežasto lupino, ki ščiti prosojno silikonsko membrano – so že izvalili približno dva ducata piščancev. Strokovnjaki podjetja Colossal iz Teksasa upajo, da bodo s tehnologijo obudili izumrlo južno orjaško moo (Dinornis robustus), 3 metre visoko novozelandsko ptico, ki je valila jajca velikosti ragbi žoge.
Raziskovalci menijo, da lahko umetno jajce – o katerem so zaenkrat poročali le v sporočilu za javnost in v videu – pomeni resničen napredek v primerjavi z drugimi podobnimi deli. V prejšnjih raziskavah so mladiče izlegali med drugim v jajcih iz plastičnih folij in v skodelicah.
Okoli tega razvoja pa je veliko negotovosti in malo vsebinskih podatkov. Podjetje trenutno ne namerava o umetnem jajcu pisati v strokovnem članku, pravi Ben Lamm, izvršni direktor podjetja Colossal. Upajo pa, da bodo tehnologijo lahko komercializirali in jo dali na voljo tudi naravovarstvenim prizadevanjem, dodaja Lamm.
„Veliko skupin v živalskih vrtovih in pri varstvu narave bi lahko to rešitev takoj uporabilo,“ pravi Ben Novak, ki pri neprofitni organizaciji Revive & Restore v Kaliforniji vodi prizadevanja za ponovno naselitev selitvenih golobov (Ectopistes migratorius).
Raziskovalci že desetletja delajo na tem, da bi ptice izlegali iz umetnih jajc. O prvem uspešnem poskusu so poročali leta 1998, ko so uporabili zarodke prepelic. Tedaj so vsebino naravnih, oplojenih jajc po dveh dneh inkubacije prenesli v steklene posode. V poznejših poskusih so za spremljanje razvoja uporabljali prozorne plastične skodelice, zarodke pa so v umetna jajca prenesli neposredno po izleganju, pravi Yutaka Tahara, učitelj na japonski srednji šoli Oihama, ki je opravil del dela.
Tahara, ki je skupaj z dijaki iz umetnih jajc izlegel piščance, meni, da je lahko glavna prednost umetnega jajca podjetja Colossal membrana, ki jo je razvilo podjetje in ki omogoča razvoj piščancev pri atmosferski ravni kisika. Nasprotno umetna jajca, ki jih je izdelal on in drugi, med valjenjem zahtevajo veliko količino dodatnega kisika.
To pa lahko povzroči poškodbe tkiv, DNK in beljakovin, pravi Andrew Pask, biološki direktor podjetja Colossal, zato ne vodi do zdravih živali na dolgi rok. Na vrhu jajca podjetja je prosojno okno, ki raziskovalcem omogoča spremljanje razvoja zarodka, pa naj gre za raziskovalni ali vzrejni projekt. „Pri zasnovi smo upoštevali vse te vidike, da bi umetno jajce dvignili na povsem novo raven,“ dodaja Pask.
Pask pravi, da so zarodke v umetna jajca prenesli 36 do 40 ur po izleganju. Doslej se je iz umetnih jajc izleglo 26 piščancev, vendar podjetje deleža uspešnih izleganj ni objavilo. (Pri projektu Taharove ekipe je bil delež izleganja približno 50-odstoten.)
Med naslednjimi načrti podjetja Colossal je povečanje velikosti umetnih jajc, na primer za valjenje zarodkov emujev in noja. Uporaba sistema za preprečevanje izumrtja vrst, kot je moa, bo verjetno zahtevala tudi pridobivanje rumenjaka in beljaka, pravijo neodvisni strokovnjaki. Dodajanje beljaka, ki je sestavljen predvsem iz beljakovine z imenom ovalbumin, ne bi bilo problem, prenos rumenjaka in ugotavljanje, ali vsebuje vrstno specifične sestavine, pa je lahko večji izziv.
Nic Rawlence, evolucijski genetik z Univerze v Otagu na Novi Zelandiji in kritičen opazovalec projekta vrnitve orjaških moa, meni, da bi bila umetna jajca lahko še koristnejša pri reševanju kakapa (Strigops habroptilus), hudo ogrožene papige, ki ne leta in je domorodna na Novi Zelandiji. Naravni delež izleganja pri teh živalih je nizek, veliko mladičev pa pri tem pogine. „Colossal bi se moral raje osredotočiti na to, namesto da navaja celoten vidik boja proti izumrtju,“ pravi raziskovalec.
