Antarktika ni podobna nobenemu drugemu delu planeta. Na najbolj izoliranem celini Zemlje živi bogat živalski in rastlinski svet, katerega del se ne pojavlja nikjer drugje – nova raziskava pa je zdaj dokazala, da bi lahko takih vrst obstajalo ogromno.
V preteklosti so se strokovnjaki ukvarjali predvsem z razmeroma velikimi organizmi, značilnimi za Antarktiko, od drobnega brezkrilnega komarja z imenom Belgica antarctica do množice morskih živali, značilnih za južno celino. A kaže, da so raziskovalci vse do zdaj prezrli cel habitat, zato so zgrabili lopate, da bi preučili drobne, mikroskopske organizme, ki živijo v antarktičnih tleh.
Mikrobi imajo to veliko prednost, da so zelo, zelo majhni, zato lahko zaradi svoje velikosti vzletijo in se premikajo v ozračju. Zgrabijo lahko tudi oceanske tokove in jih odnese na nova območja, poleg tega pa so tu še živalska čreva kot habitat, v katerih lahko potujejo.
Antarktika pa je zelo daleč od vsega. »Če iščemo resnično endemične mikroorganizme, je Antarktika dobro izhodišče, ker je geografsko izolirana celina,« pravi Noah Fierer, direktor Centra za mikrobiološke raziskave. »Poleg tega ima edinstvene razmere, ki jih v drugih talnih okoljih običajno ni. Mraz je očiten, a poleg tega je tudi vse izjemno suho. Antarktika je puščava.«
Fierer se je skupaj s podoktorskim raziskovalcem Nickom Dragonejem in raziskovalno skupino odločil, da bo Antarktiko preučil tako, da se bo osredotočil na skupino bakterij, ki se pojavlja skoraj povsod. Znana je kot Arthrobacter in jo najdemo povsod, od Antarktike do tropov. Ekipa je sekvencirala genome sevov Arthrobacter, najdenih na Antarktiki, in jih primerjala s sevi, najdenimi drugje. Ugotovili so, da je bilo 90 odstotkov zbranih sevov edinstvenih.
»Čeprav so člani skupine Arthrobacter prisotni na vseh koncih planeta, ima Antarktika, če posamezne seve natančno preučimo, – podobno kot pri pingvinih – jasno svojo značilno biološko zgodovino,« pravi Byron Adams, profesor biologije na univerzi Brigham Young in soavtor študije, ki poroča o rezultatih.
Raziskovalci so nato nekatere antarktične vzorce gojili v laboratorijskih razmerah, da bi jih lahko natančneje preučili. Izpostavljenost bakterij skrajnim razmeram je pokazala, da so sicer v primerjavi z drugimi sevi rasle počasi, a so bile izjemno odporne in so lahko prenašale skrajne temperature in sušo.
»V mikrobiologiji že dolgo velja domneva, da je ›vse povsod‹,« pravi Dragone. »Antarktiko so pogosto imeli za možno izjemo in naši rezultati to podpirajo. Kaže, da se nekateri antarktični talni mikroorganizmi zelo razlikujejo od sorodnikov v drugih delih sveta.«
Morda ljudi ni tako lahko prepričati, naj jim bo mar za izginjanje mikroskopskih oblik življenja, kot je to pri pingvinih in tjulnjih, a še nikoli ni bila naloga natančnega ugotavljanja, kaj živi na Antarktiki, tako nujna. Po podatkih Nase je Antarktika med letoma 2002 in 2025 letno izgubila približno 135 gigaton ledene mase.
Na lanski konferenci v Londonu so strokovnjaki že zdramili javnost zaradi drastičnih sprememb na Antarktiki, katerih posledice bodo čutili vsi. Ohranitev prihodnosti regije pomeni, da moramo oceniti, kaj lahko izgubimo, bodisi gre za grozeče ledene gore ene zadnjih divjin Zemlje bodisi za drobne organizme, ki se skrivajo v njenih tleh, poudarjajo raziskovalci.
»Ko govorimo o biološki raznovrstnosti, običajno pomislimo na pingvine, tjulnje in kite, a ta raziskava kaže, da so številne najbolj značilne vrste Antarktike mikroskopske velikosti,« pravi Adams. »Zaščita antarktične biološke raznovrstnosti pomeni tudi ohranitev biološke zgodovine, ki se skriva v tleh.«
