Čeprav za Epsilon Indi Ab redne vremenske napovedi še ni, so strokovnjaki s pomočjo vesoljskega teleskopa James Webb (JWST) pred kratkim pripravili predhodno vremensko poročilo, v katerem naj bi bili tudi oblaki vodnega ledu. Rezultat spremlja določena mera negotovosti, kar je odpustljivo, če vemo, da je Epsilon Indi Ab od Zemlje oddaljen 12 svetlobnih let.
Eden glavnih razlogov za gradnjo teleskopa JWST je bil raziskovanje eksoplanetov (planetov zunaj Osončja) in sestave njihovih atmosfer. To je še vedno velik izziv, večino opazovanj pa je mogoče izvesti, ko ti planeti prečkajo svojo zvezdo in lahko vidimo vpliv atmosfere na zvezdino svetlobo, ki skozi njo prehaja. Ker pa skozi atmosfero nebesnega telesa prehaja le droben delček zvezdne svetlobe, je postopek izjemno zapleten.
Elisabeth Matthews z Inštituta Maxa Plancka za astronomijo vodi ekipo, ki pri hladnih planetih, podobnih Jupitru, preizkuša alternativni pristop. Eden od njih je tudi Epsilon Indi Ab, pri katerem so med raziskavo našli signale, ki po njihovem kažejo na prisotnost oblakov vodnega ledu.
»JWST nam končno omogoča, da podrobno preučujemo planete, podobne tistim v našem Osončju. Če bi bili vesoljci in bi Sonce opazovali z razdalje več svetlobnih let, bi bila naprava, podobna teleskopu James Webb, prvi teleskop, ki bi nam omogočil podrobno preučevanje Jupitra. Za temeljit pregled Zemlje pa bi potrebovali še precej naprednejše teleskope,« pravi Matthews.
Večina planetov, ki so jih doslej preučili podrobneje, kroži blizu svoje zvezde in je zato zelo vroča, zato na njih ni mogoče iskati atmosferskih značilnosti, podobnih zemeljskim. Epsilon Indi Ab leži ob zvezdi tipa K v sistemu Epsilon Indi, ki vključuje tudi dva rjava pritlikavca. Od svoje zvezde je oddaljen približno toliko kot Uran od Sonca.
Če bi bil star toliko kot naše Osončje, bi bil planet izjemno hladen. Vendar je dovolj mlad in njegova masa dovolj velika, da je ohranil velik del toplote, nastale ob nastanku. Njegova dejanska temperatura je še vedno negotova, a verjetno znaša okoli 0 °C. »Ta planet ima bistveno večjo maso od Jupitra – nova raziskava jo ocenjuje na 7,6 jupitrove mase –, a je po premeru približno enak svojemu sorodniku v Osončju,« pravi doktorski študent Bhavesh Rajpoot.
Potem ko so odfiltrirali svetlobo zvezde Epsilon Indi in uporabili filtre, ki zajemajo svetlobo valovnih dolžin 10,6 in 11,3 μm, so raziskovalci analizirali tudi razmeroma močno infrardeče sevanje, ki izvira iz toplote planeta Epsilon Indi Ab. Jupitrovi oblaki so večinoma sestavljeni iz amonijevih kristalov, ki absorbirajo svetlobo valovne dolžine 10,6 μm, ekipa pa je pričakovala, da bo tudi sestava planeta Epsilon Indi Ab podobna. In čeprav je filter 10,6 μm nakazal nekaj amoniaka, ga ni pokazal toliko, kot so pričakovali. Po ponovnem preverjanju s filtrom 11,3 μm Matthewsova in sodelavci menijo, da nekaj zavira amoniakovo sevanje. Če to povežejo s šibko svetlobo planeta Epsilon Indi Ab, izmerjeno v območju med 3 in 5 μm, po mnenju raziskovalcev podatke najverjetneje pojasnjuje prisotnost oblakov vodnega ledu, podobnih zemeljskim.
Večina atmosferskih modelov eksoplanetov oblake zanemari, ker sliko naredijo tako zapleteno. In dokler je njihovo odsotnost mogoče domnevati, je to povsem v redu, pri podobnih planetih pa jih bo treba vključiti v analizo, poudarjajo strokovnjaki.
»To je odličen problem in lepo kaže, kako velik korak naprej smo naredili zahvaljujoč JWST,« pravi James Mang, podiplomski študent Univerze v Teksasu. »Kar se je nekoč zdelo nemogoče, je danes dosegljivo, kar nam omogoča preučevanje zgradbe teh atmosfer, vključno s prisotnostjo oblakov. To razkriva nove zapletene plasti, ki jih naši modeli šele začenjajo zajemati, in odpira pot še podrobnejši karakterizaciji teh hladnih, oddaljenih svetov.«
Teoretikom ne bo zmanjkalo dela, saj naj bi bil vesoljski teleskop Nancy Grace Roman še primernejši za zaznavanje sledi oblakov vodnega ledu v planetnih atmosferah. Če bo tako, se bo kmalu morda odprlo veliko možnosti za kompleksno modeliranje atmosfer.
