Skupina astronomov meni, da so morda našli doslej »najnedotaknjenejšo« zvezdo v vesolju. Po mnenju ekipe lahko plin, ki sestavlja nebesno telo, izvira iz težko prepoznavnih zvezd populacije III, ki so najzgodnejše zvezde vesolja. Zvezde populacije III so nastale iz prvobitnega in neokrnjenega vodika in helija, po teorijah pa praktično ne vsebujejo težjih elementov. Čeprav jih še nikoli nismo opazili, naj bi bile po modelih verjetno zelo velike in vroče.
Njihova temperatura je lahko dosegala 100 tisoč kelvinov – to je več kot 90 tisoč stopinj višje od Sončeve. Bolj ko je objekt vroč, več elektromagnetnega sevanja (svetlobe) oddaja in večja je energija tega sevanja. Zvezde populacije III so bile lahko precej svetlejše od Sonca in so oddajale predvsem visokoenergijsko ultravijolično sevanje, ne pa vidne svetlobe.
Nič skrivnostnega ni v tem, zakaj še nismo videli nobene zvezde populacije III (zvezde): glavni razlog je, da nas od njih loči čas. »Prve zvezde so nastale iz čistega plina, zaradi česar so bile tako ogromne, da verjetno nobena ni preživela do danes. Če pa so bili njihovi neposredni potomci zvezde z dovolj majhno maso, lahko ti obstajajo še danes in jih je morda mogoče prepoznati po najnižji vsebnosti kovin,« pojasnjujejo raziskovalci v novi študiji, v kateri poročajo o rezultatih.
Ko govorimo o elementih v zvezdah, astronomi vse elemente razen vodika in helija imenujejo kovine, saj je pogostost vodika in helija v kozmosu daleč večja od pogostosti katerega koli drugega elementa. Vsebnost kovin v zvezdi torej kaže, koliko elementov, težjih od helija, vsebuje.
Pri preučevanju različnih zvezd v kozmosu so astronomi odkrili več zvezd, ki so zelo revne s kovinami. Najbolj s kovinami revna znana zvezda je bila doslej nebesno telo v gostem disku Rimske ceste, katerega skupna vsebnost kovin (Z) je 1,66 × 10-6. Pri preučevanju podatkov Sloan Digital Sky Survey-V (SDSS-V) pa so Alexander Ji z Univerze v Chicagu in njegova ekipa z udeležbo študentov pred kratkim prepoznali številne dodatne zvezde, revne s kovinami, ki so vredne nadaljnjega preučevanja.
S teleskopi Magellan so nato za kandidatke posneli tudi spektre visoke ločljivosti in tako prepoznali rdečo orjakinjo s kataloško oznako SDSS J0715-7334, ki je prav tako v Rimski cesti in je celo bolj revna s kovinami od katerega koli doslej prepoznanega nebesnega telesa.
»Vsi težji elementi v vesolju, ki jih astronomi imenujejo kovine, so nastali v astronomskih procesih – od fuzijskih reakcij v notranjosti zvezd prek supernovnih eksplozij do trkov med zelo gostimi zvezdami. Odkritje zvezde z tako nizko vsebnostjo kovin kaže, da smo naleteli na nekaj povsem posebnega,« pravi Ji. »Ugotovili smo, da ima J0715−7334 najnižjo znano vsebnost kovin z zgornjo mejo Z < 7,8 × 10−7. S tem je približno dvakrat bolj revna s kovinami od prejšnje rekorderke J1029+1729.«
Posebej zanimivo pri tej zvezdi je, da je v njej izjemno malo tudi ogljika, čeprav so druge, pozneje nastale zvezde, revne s kovinami, praviloma bogate z ogljikom. Tudi to potrjuje, da bi lahko šlo za enega od neposrednih potomcev izjemno čistih in prvobitnih zvezd populacije III, ki trenutno kroži v haloju naše galaksije. Glede izvora raziskovalci menijo, da bi lahko izvirala iz bližnjega Velikega Magellanovega oblaka.
Raziskovalci upajo, da bodo z vesoljskim teleskopom James Webb v prihodnjih letih odkrili še številne galaksije z izjemno malo kovin in velikim rdečim premikom, vendar podobnemu množičnemu opazovanju posameznih zvezd, revnih s kovinami, še vedno onemogoča več tehničnih dejavnikov. Zato je sedanji rezultat še posebej pomemben, saj ponuja posreden vpogled v najstarejšo populacijo zvezd.
