10. junija je Evropska vesoljska agencija (ESA) odobrila izdelavo novega vesoljskega teleskopa, katerega naloga je preučevanje šibkih halojev in nitastih zvezdnih tokov, ki obdajajo galaksije. Vesoljsko plovilo z imenom ARRAKIHS, vredno 320 milijonov evrov, bo kartiralo te šibke strukture, da bi preizkusili modele nastanka galaksij.
Zvezdni tokovi so ostanki pritlikavih galaksij, ki jih je gravitacija večjih galaksij raztrgala. S časom se te niti razpršijo po razpršenem zvezdnem haloju galaksije. Z merjenjem lastnosti takšnih ostankov lahko strokovnjaki razvozlajo pretekla zlitja in izvejo, kako galaksije nastajajo.
Zvezdne tokove so v Rimski cesti in v nekaj bližnjih galaksijah odkrili že prej. Vendar lahko ARRAKIHS, katerega izstrelitev načrtujejo za konec leta 2030, ta opazovanja dramatično razširi, saj bo ciljal na okoli 80 galaksij, podobnih Rimski cesti, ki so od nas oddaljene od 50 do 130 milijonov svetlobnih let. Cilj misije ARRAKIHS je odgovoriti na eno ključnih vprašanj kozmologije, pravi Rafael Guzmán, vodja misije in astronom na Fizikalnem inštitutu Kantabrije, in sicer kako nastanejo galaksije, podobne Rimski cesti.
Ko bo ARRAKIHS zaznal več deset halojev in tokov, bodo raziskovalci lahko ugotovili, ali je zgodovina nastanka Rimske ceste tipična. »Kaj če je Rimska cesta preprosto čudna galaksija?« se sprašuje Ana Bonaca, znanstvenica z Observatorijev Carnegie, ki ni članica ekipe. »Koliko lahko pravzaprav izvemo o nastanku galaksij ali o kozmologiji zgolj iz tega enega projekta?«
Tirnice zvezdnih tokov lahko ponudijo pomembne informacije tudi o naravi temne snovi, nevidne snovi, ki po masi presega navadno snov in za katero menijo, da obdaja galaksije. »Iz oblike in ukrivljenosti teh zvezdnih tokov lahko sklepamo, koliko temne snovi je,« pravi Bonaca. S preučevanjem vijugastih tirnic tokov lahko raziskovalci razkrijejo porazdelitev temne snovi okoli galaksij, to pa lahko pomaga določiti možne lastnosti te neulovljive snovi.
ARRAKIHS – katerega ime je poleg priklica vesolja Dune Franka Herberta tudi kratica za »Analysis of Resolved Remnants of Accreted galaxies as a Key Instrument for Halo Surveys« – je druga »hitra« misija agencije ESA, torej misija razreda F. Takšne vesoljske misije so zasnovane tako, da jih razvijejo in izstrelijo v desetih letih od izbora.
ARRAKIHS bo uporabljal štiri teleskope in kamere, ki delujejo v območju bližnje ultravijolične, vidne in bližnje infrardeče svetlobe. Da bi lahko opazoval haloje in tokove, ki so precej šibkejši od ozadne svetlobe vesolja, bo sistem galaksije opazoval z dolgimi osvetlitvenimi časi, pri tem pa bo digitalne tehnike obdelave združil z metodami, ki filtrirajo sipano svetlobo. Guzmán to primerja z poskusom, da bi pred svetlimi reflektorji stadiona zaznali svetlobo majhne žepne svetilke.
Navsezadnje Guzmán upa, da bo ARRAKIHS razkril doslej nekartirane dele galaksij, da bi ugotovili, kako so nastali. »Razumeti proces nastanka naše galaksije je enako pomembno kot spoznati nastanek Osončja,« pravi. »To je del našega prizadevanja, da bi svet, v katerem živimo, zares bolje spoznali, tudi v najrazličnejših merilih.«
