Astronomi menijo, da so v vesolju obstajale tri generacije zvezd. V prvi, ki je še niso neposredno opazili, so bile zvezde sestavljene samo iz vodika in helija. Sonce spada v zadnjo generacijo: tudi ono je sestavljeno predvsem iz vodika, a je bogatejše tudi s težjimi elementi, iz katerih so zgrajeni planeti, na primer z železom in kalcijem. V vmesni, drugi generaciji se poleg vodika in helija pojavljajo nekateri drugi elementi, a le v majhni meri. Raziskovalci pa menijo, da so nedavno našli enega najskrajnejših primerov druge generacije.
Zvezda je znana pod imenom PicII-503 in leži v drobni, izjemno medli pritlikavi galaksiji Pictor II. Med zvezdami zunaj Rimske ceste ima najnižjo vsebnost železa in kalcija: železa je v njej 43.000-krat manj kot v Soncu, kalcija pa 160.000-krat manj. Zvezda je tako revna s težjimi elementi, da je lahko ena najzgodnejših znanih zvezd druge generacije.
»Odkritje zvezde, v kateri so se ohranili težki elementi prvih zvezd, se je zaradi izjemne redkosti teh objektov dolgo zdelo skoraj nemogoče,« je v svoji izjavi povedal vodilni avtor študije, ki poroča o rezultatih, Anirudh Chiti, raziskovalec univerze Stanford. Vsebnost železa v zvezdi PicII-503 je najnižja, kar so jih kdaj izmerili med ultramedlimi pritlikavimi galaksijami, zato ponuja edinstven vpogled v nastajanje elementov v prvotnih sistemih, dodaja strokovnjak.
Pictor II je ena od spremljevalnih galaksij Rimske ceste in je od Zemlje oddaljena 149.000 svetlobnih let. PicII-503 leži na robu te majhne galaksije. To dejstvo in to, da ima v primerjavi s težjimi elementi razmeroma veliko ogljika (zvezda vsebuje 1500-krat več ogljika kot železa in 3500-krat več ogljika kot kalcija v primerjavi s Soncem), kažeta, kako je morda nastala.
Raziskovalna skupina meni, da prednik te zvezde ni bil masivna zvezda prve generacije, ki je postala supernova in ustvarila vse težje elemente, temveč supernova z nižjo energijo. V tem scenariju se večina težjih elementov, na primer železo in kalcij, vrne na kompaktni objekt (nevtronsko zvezdo ali črno luknjo), ki je nastal ob eksploziji supernove. To lahko pojasni ne samo sestavo zvezde PicII-503, temveč tudi sestavo tistih z ogljikom bogatih, s kovinami revnih zvezd, ki se nahajajo na oddaljenih tirnicah v zunanjem območju naše galaksije, v tako imenovanem haloju.
»Zame je najbolj razburljivo, da smo v starodavni galaksiji opazili prvo nastajanje takšnih elementov,« je pojasnil Chiti. »To je jasno povezano s tem, kar vidimo pri halo zvezdah z najnižjo vsebnostjo kovin, in povezuje njihov izvor ter obogatitev teh objektov s strani prvih zvezd.«
»Takšna odkritja lahko štejemo za kozmično arheologijo, saj razkrivajo redke zvezdne fosile, ki hranijo sledi prvih zvezd v vesolju,« pravi Chris Davis, programski direktor NSF pri NOIRLab, ki je sodeloval pri raziskavi. »Zaupamo, da lahko z začetkom programa Legacy Survey of Space and Time observatorija Rubin NSF–DOE kasneje letos pričakujemo še veliko podobno razburljivih odkritij.«
