Odbor za znanost, vesolje in tehnologijo ameriškega predstavniškega doma je pred dnevi izglasoval predlog zakona, ki bi lahko odločilno vplival na to, kakšno besedo bodo imeli zakonodajalci v prihodnje pri določanju strateške usmeritve ameriške vesoljske agencije. Predlog, ki mora pred prihodom na predsednikovo mizo še skozi predstavniški dom in senat, bi med drugim še dodatno okrepil komercialno naravo vesoljskega programa, torej da bi za raziskovanje globokega vesolja namesto državnih uporabljali zasebno razvita vozila, vsebuje pa tudi zanimiv dodatek, ki se ukvarja s prihodnostjo Mednarodne vesoljske postaje (ISS).
Predlog zakona bi NASA zavezal, da znova preuči, ali je po razgradnji ISS leta 2030 res treba postajo uničiti z usmeritvijo v ozračje. Po trenutnem načrtu agencije naj bi postajo leta 2031 nad Tihim oceanom spustili iz orbite okoli Zemlje, ostanki, ki ob vstopu v ozračje ne zgorijo, pa naj bi padli v oddaljenih, nenaseljenih delih oceana.
Samo navzgor!
Zadnja zakonodaja o NASA, sprejeta leta 2022, je podporo ameriške vlade programu ISS podaljšala do leta 2030. Amandma, priložen zdajšnjemu predlogu zakona, ne bi spremenil časovnice za konec delovanja ISS, a od NASA prosi, naj znova razmisli o svoji odločitvi, kaj bo s kompleksom po razgradnji.
Amandma bi strokovnjakom NASA naložil, naj „izvedejo inženirsko analizo za oceno tehnične, operativne in logistične izvedljivosti premestitve ISS v varno orbito in njenega shranjevanja v taki orbiti po izteku operativne življenjske dobe ISS v nizki Zemljini orbiti, da bi ohranili možnost ponovne uporabe ISS in uresničili cilje NASA".
Predlog amandmaja sta skupaj vložila demokratski poslanec George Whitesides in republikanski poslanec Nick Begich, v glasovanju pa je bil sprejet z velikim obsegom podpore.
„Mednarodna vesoljska postaja je eden najkompleksnejših inženirskih dosežkov v zgodovini človeštva"
– pravi Whitesides, ki je bil nekoč vodja kabineta pri NASA in je pred izvolitvijo za poslanca lani delal tudi na drugih vodilnih položajih v vesoljski industriji. Strokovnjak je dodal, da je delovanje objekta rezultat več kot tridesetletnega mednarodnega sodelovanja in precej več kot 100 milijard dolarjev naložb. Amandma po Whitesidesovih besedah ne želi spremeniti prvotnega načrta. Zastavlja le preprosto vprašanje: ali bi bilo treba, preden dokončno uničimo sredstvo take vrednosti, temeljito preučiti, ali je mogoče postajo obdržati v orbiti za morebitno uporabo prihodnjih generacij.
NASA je leta 2024 s SpaceX sklenila pogodbo v vrednosti skoraj milijarde dolarjev za izdelavo izboljšane različice vesoljskega plovila Dragon z dodatnimi motorji in tanki za gorivo, ki bi zagotovila pogon za ciljno usmeritev postaje nazaj v ozračje. Manevri za izstop iz orbite bodo postajo dovolj upočasnili, da jo bo Zemljina gravitacija povlekla nazaj v ozračje.
Za izstop iz orbite je treba postajo upočasniti za približno 57 metrov na sekundo, kar je le delček orbitalne hitrosti 7,7 kilometra na sekundo. Vendar ima postaja maso okoli 450 ton, po dolžini pa približno ustreza nogometnemu igrišču.
Po analizi NASA, objavljeni leta 2024, bo že to minimalno zmanjšanje hitrosti zahtevalo približno 10 ton goriva.
Po zadevnih dokumentih je NASA že prej razmišljala o alternativah odpisu postaje. Ena od preučenih možnosti je bila postavitev postaje v višjo orbito. S sedanje višine okoli 420 kilometrov bi se ISS zaradi zračnega upora v ozračje vrnila v enem do dveh letih, če ne bi redno izvajali popravkov orbite. NASA pa ne želi, da bi se postaja v ozračje vrnila nenadzorovano, zaradi nevarnosti, ki jih predstavljajo odlomki.
Po analizi NASA bi dvig orbite postaje na višino med 640 in 680 kilometri zahteval nekaj več kot dvakrat toliko goriva, kot ga je potrebno za izstop iz orbite. Po izračunih bi postaja, če bi jo spustili s te višine, brez nadaljnjih dvigov orbite ostala v orbiti približno 100 let, preden bi zaradi zračnega upora zgorela. Če bi jo dvignili še višje, na 2000 kilometrov, bi lahko ostala stabilna več kot 10.000 let, vendar bi za to potrebovali približno 146 ton goriva.
Tveganja in zapleti
Z dvigom ISS na večjo višino pa sta povezana dva problema. Prvi je, da bi bilo treba razviti nove motorje in tanke, ki še ne obstajajo. „Ti so zdaj še v razvoju, a načrtovana so vozila, kot je SpaceX Starship, ki lahko v te orbite prenesejo znatne količine tovora," so zapisali strokovnjaki NASA v svoji analizi. „Pristajanje tako velikih vozil na postajo in uporaba njihovih motorjev pa predstavlja ogromen tehnični izziv. Pri drugih vozilih bi bile potrebne nove certifikacije za polete na večjih višinah in daljši poleti za prevoz goriva."
Višja orbita bi poleg tega povečala tveganje trka postaje z vesoljskimi odpadki. Po mnenju inženirjev, ki so izvedli analizo, so nevarnosti vesoljskih odpadkov najhujše na višini okoli 800 kilometrov.
„To pomeni, da je nesprejemljivo visoka verjetnost, da bo zaradi trka postaja postala nezmožna manevriranja ali odzivanja na prihodnje grožnje, ali pa da bo večji trk privedel do popolnega razpada"
– piše v poročilu.
Predlog amandmaja, ki ga je vložil Whitesides s somišljeniki, bi kljub temu naložil NASA, naj nadalje preuči stroške in tveganja dviga ISS v višjo orbito: „V času, ko resno jemljemo trajnostnost raziskovanja vesolja, ta amandma varuje naložbe davkoplačevalcev in zagotavlja, da v celoti razumemo svoje možnosti, preden se nenadomestljivo sredstvo dokončno umakne."
Kako dolgo lahko deluje?
Čeprav uradni načrt NASA ostaja razgradnja ISS leta 2030, ni izključena niti možnost, da bi delovanje vesoljskega laboratorija podaljšali tudi v naslednje desetletje. Sicer je nekaj zaskrbljenosti zaradi staranja sistemov, a po analizi inženirjev iz leta 2024 bo primarna struktura postaje primerna za uporabo tudi po letu 2030.
Najstarejši deli postaje so v orbiti od leta 1998 in med kroženjem okoli planeta vsakih 45 minut doživijo cikle dnevne in nočne temperaturne izmenjave. Vprašljiva je tudi strukturna stabilnost ruskih elementov objekta. Ruski inženirji so majhno, a vztrajno puščanje zraka pripisali mikroskopskim strukturnim razpokam v enem od ruskih modulov, vendar so kozmonavti razpoke uspeli zatesniti in zračni tlak na tem območju je stabilen, je prejšnji mesec povedal govornik NASA.
Eden najkritičnejših elementov laboratorija, sistem za proizvodnjo električne energije, je v dobrem stanju, saj je NASA pred kratkim na zunanjost postaje namestila posodobljene sončne celice. Še letos pa je pričakovati tudi prihod novega kompleta posodobljenih sončnih celic na postajo.
Načrt NASA pa je zaenkrat ta, da ISS umaknejo iz uporabe in se za nove, cenejše, manjše vesoljske postaje obrnejo na komercialni sektor, da bi lahko nadaljevali raziskave v nizki Zemljini orbiti.
To bi NASA omogočilo, da se s svojimi glavnimi viri osredotoči na odprave na Luno. Kar se na prvi pogled morda zdi dober načrt, vendar program NASA za podporo komercialnim vesoljskim postajam, Commercial LEO Destinations (CLD), zaenkrat ne napreduje.
Podporniki CLD pravijo, da je bil program od začetka premalo financiran, strategija pa je lani postala še bolj zmedena, ko je Sean Duffy, takratni vršilec dolžnosti direktorja NASA, spremenil pravila agencije za zasebne vesoljske postaje. Jared Isaacman, vodja NASA, zdaj spremembe znova pregleduje, zato se lahko zahteve za postaje spet spremenijo.
NASA za delovanje ISS, vključno s prevozom posadke in tovora, letno porabi več kot 3 milijarde dolarjev. V proračunu agencije za finančno leto 2026 je za raziskovanje globokega vesolja predvidenih skoraj 7,8 milijarde dolarjev. Za program Commercial LEO Destinations je namenjenih 273 milijonov dolarjev, ki jih bodo razdelili med več podjetij.
Vsaka prihodnja zasebno razvita vesoljska postaja se mora vsaj deloma vzdrževati s komercialno dejavnostjo, da bo donosna.
Razvijalci so izrazili zaskrbljenost, da ne bodo mogli pritegniti dovolj kapitala – s področij, kot so raziskave zdravil, tehnološke predstavitve ali vesoljski turizem –, dokler bo še naprej delovala z državnimi sredstvi financirana ISS.
Eno od podjetij, ki se poteguje za financiranje NASA, je Vast, ki namerava v začetku leta 2027 v orbito poslati svojo prvo enomodulno postajo. Objekt, poimenovan Haven-1, bo primeren za kratkotrajno začasno bivanje posadke. Po Haven-1 Vast načrtuje precej večjo večmodulno postajo, ki bo lahko sprejela stalno posadko. Drugi pomembni igralci na trgu komercialnih vesoljskih postaj so Starlab, skupno podjetje Voyager Space in Airbusa, projekt Orbital Reef pod vodstvom Blue Origin ter Axiom Space, ki bi gotovo prav tako ne bili veseli, če bi morali tekmovati še z ostarelo, a še naprej delujočo ISS.
