Strokovnjaki so z doslej nedosegljivo natančnostjo izdelali zemljevid ene najbolj skrivnostnih regij človeških možganov. Rezultati podrobno prikazujejo, kako je zgrajena insula oziroma otoški reženj, to območje. Delo poleg tega razkriva pot, po kateri lahko skorja, sedež višjih kognitivnih funkcij, v sodelovanju z insulo vpliva na telesne občutke.
Kaže, da je ena od regij insule odgovorna za občutek bolečine v določenih delih telesa. Druga regija ustvarja občutke, kot je slabost v notranjih organih. Tretja komunicira z drugimi možganskimi območji, ki sodelujejo pri kognitivnih funkcijah in občutkih, kar nakazuje, da ne vpliva le na občutke, temveč tudi na to, kako jih možgani razlagajo. Za razliko od prejšnjih predstav insula telesnih signalov ne le bere, ampak deloma vpliva tudi na to, kako naj bi telo občutili, pravi Josef Parvizi, raziskovalni zdravnik s Stanforda in eden od avtorjev študije.
Podrobno raziskovanje insule je razvpito zahtevno, ker leži globoko v možganih. Prejšnje raziskave so nakazovale, da ta težko dosegljiva regija sodeluje pri sprejemanju signalov iz različnih delov telesa, na primer bolečine ali pritiska, in nato tudi pri njihovi obdelavi. Večina dosedanjih raziskav človeške insule pa se je večinoma opirala na tehnike možganskega slikanja, s katerimi so opazovali dogajanje v insuli ob različnih občutkih, pravi Parvizi.
Da bi dobili podrobnejšo sliko, so morali Parvizi in sodelavci najti način za pošiljanje električnih signalov v različne dele človeške insule in oceniti telesne občutke, ki jih to sproži. Vsaditev elektrod v možgane zdravih ljudi brez razloga bi bila neetična, zato so se raziskovalci obrnili na 87 oseb, ki so jim elektrode zaradi zdravstvenih razlogov v glavo vsadili že prej.
V več kot desetletje trajajočih poskusih so Parvizi in sodelavci prek teh elektrod dražili različna območja insule udeležencev. Draženje zadnjega dela insule je sprožilo bolečino, občutek toplote in druge občutke, med drugim mravljinčenje in odrevenelost, na določenih delih telesa udeležencev, na primer v roki ali nogi. Preiskovanci pa so imeli »visceralne« občutke, med njimi slabost, pritisk in občutek polnosti v prsih, ko so raziskovalci dražili srednji del insule.
Udeleženci niso poročali o dosti, ko so jim dražili sprednji del insule. Meritve električnih signalov, ki jih ustvarjajo živčne celice, pa so pokazale, da je tudi ta del insule postal aktiven, medtem ko so udeleženci opravljali naloge, namenjene preučevanju salience, torej sposobnosti, ki nam omogoča, da se med drugimi dražljaji osredotočimo na določene vrste dražljajev. Povečana aktivnost v sprednjem delu insule med opravljanjem naloge nakazuje, da je to območje bolj udeleženo v kognitivnih nalogah kot v telesnih občutkih.
Drugi poskusi v okviru raziskave so pokazali, da je sprednji del insule drugim delom insule poslal več signalov, kot jih je prejel, kar nakazuje, da njegova vloga zajema tudi vplivanje na zadnje in srednje območje. Raziskovalci so ugotovili tudi, da sprednji del insule komunicira z drugimi možganskimi regijami, ki sodelujejo pri kognitivnih funkcijah in občutkih. Torej ni pomemben le pri bolečini in drugih telesnih občutkih, ampak tudi oblikuje, kako jih možgani razlagajo in se nanje odzivajo, pravi Parvizi.
Naslednji korak raziskovalcev bo preučiti, kako se zgradba insule razlikuje pri nekaterih nevropsihiatričnih motnjah, na primer pri ljudeh, ki trpijo za sindromom kronične bolečine. »To znanje lahko uporabimo za razumevanje stanj, ki vodijo v invalidnost,« pravi Parvizi.
