Čmrlji težko veljajo za najgracioznejša bitja v naravi, a kot se je pred kratkim izkazalo, imajo presenetljivo dober občutek za ritem. Kot kaže pred kratkim v reviji Science objavljena raziskava, kosmate žuželke ritem ne le prepoznajo, ampak znajo prepoznati tudi ujemajoče se vzorce, če raziskovalci spremenijo tempo. To je prvič, da so to sposobnost poleg nekaterih sesalcev in ptic dokumentirali tudi pri kakšni drugi skupini živali.
»To je nepričakovano, čudovito odkritje,« pravi Henkjan Honing, raziskovalec glasbene kognicije na Univerzi v Amsterdamu, ki v študiji ni sodeloval. Možgani čmrljev so sposobni zelo prefinjenih operacij, kar je prav osupljivo, dodaja Peter Cook, raziskovalec vedenja na New College of Florida, ki prav tako ni sodeloval v novi raziskavi.
Za nekatere žuželke, med njimi za čričke in kresnice, že dolgo vemo, da znajo posnemati ritem čivkanja in utripanja drugih osebkov. Prepoznavanje istih ritmov pri različnih tempih, kar imenujemo fleksibilni občutek za ritem, pa so strokovnjaki do zdaj imeli za tako zahtevno miselno nalogo, da naj bi zanjo potrebovali velike možgane. Izjemne kognitivne sposobnosti čebel, vključno z preprosto uporabo orodij in družbenim učenjem, so navdihnile Zijieja Zenga, raziskovalca z univerze SMU, in njegove sodelavce, da so se odločili raziskati čebeljo zaznavo ritma in odzive nanj.
Raziskovalci so čmrlje dali v majhno škatlo z dvema majhnima, obrnjenima prozornima kozarcema, v vsakem pa je bila zelena LED-dioda. Luči so utripale po kratkih, ponavljajočih se vzorcih: na primer dolgo, dolgo, kratko, kratko – ali dolgo, kratko, dolgo, kratko. Eno zaporedje je napovedovalo nagrado – lisa sladkorne vode na vrhu kozarca –, pri drugem pa je poslastica izostala. Čmrlji so se najprej naučili razlikovati med obema ritmoma. Nato so z večjo verjetnostjo pristali na kozarcu z obljubo nagrade, tudi če na njem ni bilo sladkorja.
Potem so raziskovalci tempo utripanja pospešili in upočasnili, čmrlji pa so še naprej prepoznali ritem, povezan s sladkorjem, in pristajali na pravem kozarcu. Cwyn Solvi, soavtor študije o rezultatih in prav tako kognitivni nevroetolog z univerze SMU, je poskus povzel takole: »Predstavljajte si, da poslušate pesem, ki se upočasni ali pospeši, pa jo kljub temu prepoznate. To ni zato, ker bi si zapomnili en sam detajl, ampak zato, ker ste dojeli celotno strukturo.«
Nova raziskava pomembno dopolnjuje naše vse obsežnejše védenje o glasbenih sposobnostih živali. Nekateri strokovnjaki so prej domnevali, da so nekatere glasbene sposobnosti, na primer prepoznavanje ritma, povezane z vokalnim učenjem ali usvajanjem jezika ter omejene na ljudi in nekaj ptic in sesalcev. A dokazi, ki se kopičijo pri različnih nevokalnih vrstah, kažejo, da ima občutek za ritem morda bolj temeljne namene.
Strokovnjaki zaenkrat ne vedo, zakaj čebele znajo prepoznati spreminjajoče se tempe, a soavtor študije Andrew Barron, primerjalni nevroznanstvenik z Univerze Macquarie, ugotavlja, da so to vedenje verjetno oblikovale zapletene družbene strukture čebel. »Ritmi so v naravnem svetu čebel vseprisotni, večina interakcij z okoljem pa temelji na prepoznavanju ponavljajočih se vzorcev,« pravi strokovnjak.
