Eksperimentalna, prilagojena terapija, ki uporablja tehnologijo cepiv mRNA za zdravljenje agresivnega raka trebušne slinavke, se zdi učinkovita še šest let po tem, ko so udeleženci prejeli zadnji odmerek. Strokovnjaki so o rezultatih na letošnji letni konferenci Ameriškega združenja za raziskave raka poročali, gre pa za dolgoročne ugotovitve klinične študije zdravila autogene cevumeran. Autogene cevumeran je terapevtsko cepivo mRNA proti raku, ki ga razvijata in raziskujeta biotehnološki podjetji BioNTech in Genentech.
Leta 2023 so razvijalci že poročali, da je prilagojeno cepivo v kombinaciji s kemoterapijo in imunoterapijo ICI pri polovici od 16 testiranih bolnikov sprožilo pomemben imunski odziv. Po 18 mesecih pri nobenem od njih po kirurški odstranitvi tumorjev ni bilo znakov ponovitve raka.
To je bil osupljiv rezultat, saj se pankreasni adenokarcinom (PDAC), ki je prizadel udeležence in je najpogostejša oblika raka trebušne slinavke, na večino zdravljenj odziva izjemno težko. Tudi pri tistih, pri katerih tumor kirurško odstranijo, je verjetnost ponovitve raka do 80 odstotkov. Podatki nadaljnjega spremljanja kažejo, da je od osmih bolnikov, katerih imunski sistem se je na cepivo odzval, sedem živelo štiri do šest let po zadnjem zdravljenju. Petletno preživetje pri raku trebušne slinavke običajno znaša okoli 13 odstotkov.
»Z več znanja o delovanju teh cepiv se v skupnosti bolnikov z rakom trebušne slinavke začenjata širiti prava vera in odločnost, da lahko to bolezen učinkovito zdravimo z urjenjem bolnikovega lastnega imunskega sistema,« je izjavil vodilni raziskovalec študije Vinod Balachandran z Memorial Sloan Kettering Cancer Center. »Toda za nenehen napredek sta potrebni nenehno raziskovanje in testiranje.«
Raka trebušne slinavke so nekoč imeli za neprimerno tarčo imunskih zdravljenj, saj se je komaj odzival na ICI, način zdravljenja, ki se je izkazal za učinkovitega proti drugim vrstam raka. ICI v bistvu deluje tako, da blokira tiste beljakovinske »kontrolne točke«, ki imunskemu sistemu sicer preprečujejo napad na rakave celice.
Težava je v tem, da je treba tudi pri tako »sproščenem« imunskem sistemu nekako znati ciljati rakave celice, pri raku trebušne slinavke pa je na tumorskih celicah razmeroma malo razpoznavnih »neoantigenov«, ki bi imunskemu sistemu omogočili prepoznavo. »Pri večini bolnikov z rakom trebušne slinavke imunske celice teh neoantigenov ne zaznajo, zato imunski sistem tumorskih celic ne šteje za grožnjo,« je pojasnil Balachandran.
Za rešitev te težave se je njegova ekipa obrnila k cepivom mRNA, ki so se izkazala za učinkovita tudi proti virusom, kot je COVID-19. Bistvo tehnologije je, da cepivo vnese majhen košček genetske kode – mRNA –, ki človeškim celicam naroči izdelavo beljakovine, ta pa lahko sproži ciljan imunski odziv proti virusnim beljakovinam ali tumorski celici.
Raziskovalci podjetja BioNTech so sekvencirali genome tumorjev bolnikov in na tej podlagi zasnovali prilagojena cepiva proti neoantigenom, ki so prisotni v rakavih celicah posameznika. Za razliko od klasičnih cepiv, ki se dajejo kot preventivni ukrep pred okužbo, to cepivo proti raku deluje kot terapija, ki se lahko da po razvoju raka, da bi preprečili ponovitev.
Pojavnost raka trebušne slinavke se je v zadnjih treh desetletjih več kot podvojila – v primerjavi z okoli 196 tisoč novimi primeri po vsem svetu leta 1990 so leta 2022 zabeležili več kot 510 tisoč novih obolenj. Trenutno je šesti vodilni vzrok smrti zaradi raka na svetu. Poleg tega se je število takih obolenj precej povečalo tudi med osebami, mlajšimi od 50 let, vzrok za to pa še ni povsem pojasnjen.
Čeprav je bila raziskava uspešna in je spodbudno videti, da pozitivni rezultati obstajajo tudi pri dolgoročnem spremljanju, je 16 udeležencev za testiranje terapije še vedno zelo malo, zato bo pred odobritvijo potrebnega še več dela. Pri udeležencih študije so raka poleg tega odkrili v razmeroma zgodnji fazi, kar je pri raku trebušne slinavke nenavadno. Leta 2023 se je začela tudi študija faze II z okoli 260 udeleženci, ki naj bi se predvidoma končala leta 2031.
