Mravlje pogosto sklepajo zavezništva z drugimi vrstami žuželk – na primer v zameno za hrano skrbijo za listne uši –, do drugih mravelj pa so skoraj vedno agresivne. Zato je bilo za entomologa Marka Moffetta presenečenje, ko je opazil, da se dve vrsti mravelj zelo dobro razumeta in da manjša očitno čisti pripadnike precej večje vrste, verjetno z odstranjevanjem in zauživanjem škodljivih bakterij ali drobnih zajedavcev. V nedavno v reviji Ecology and Evolution objavljeni študiji Moffett trdi, da je to nenavadno vedenje prvi primer higienskega mutualizma med mravljami, pri katerem imata od odnosa korist obe vrsti.
Čistilno vedenje je v naravi dobro znano. Manjše ribe plavajo med večjimi plenilci, ki jim dovolijo, da z njihovega telesa pobirajo zajedavce in jih pojedo. Ptica, imenovana volovski škorec, počne enako z nosorogi. Čeprav bi večja žival manjšo lahko ubila in pojedla, ima več koristi od tega, da ji manjše živali odstranijo zajedavce. Manjša vrsta pa pri tem brezplačno pride do hrane.
Moffett, sodelavec Smithsonove ustanove, je vedenje mravelj opazil leta 2006 ob obisku gorovja v Arizoni. Videl je bojevite mravlje žanjice (Pogonomyrmex barbatus), ki so znane po velikih, globoko segajočih gnezdih. Nekega jutra, ko so se delavke zunaj gnezda gnetle po tleh, so njegovo pozornost vzbudile nekatere negibne mravlje. Po teh osebkih je plezalo tudi do pet manjših mravelj iz rodu Dorymyrmex, katerih telesna velikost je znašala tretjino velikosti mravelj žanjic. Manjše mravlje so hodile po večjih in okoli njih, običajno približno eno minuto, in videti je bilo, kot da jih lizajo.
V naslednjih petih dneh je Moffett to vedenje večkrat opazoval in fotografiral pri različnih gnezdih. Včasih je mravlja žanjica prišla vse do vhoda v gnezdo vrste Dorymyrmex in čakala, da zlezejo nanjo pripadniki druge vrste. Občasno so celo v široko odprtih čeljustih mravelj žanjic drobne mravlje nekaj kljuvale.
Mravlje občasno poskušajo ukrasti hrano drugi vrsti, a pri mravljah žanjicah ni bilo ničesar, kar bi se dalo pojesti. Moffett meni, da lahko mravlje Dorymyrmex odstranjujejo plasti bakterij ali drobne zajedavce, ki s prostim očesom niso vidni ali pa se skrivajo na mestih na telesu večjih mravelj, do katerih te ne dosežejo. Druga zamisel je, da mravlje med seboj izmenjujejo površinske mikroorganizme, pomembne za njihovo zdravje.
P. barbatus je zelo temeljito raziskana vrsta, a doslej o tem vedenju ni poročal nihče. »Obdajajo nas ti neodkriti, očarljivi vedenjski vzorci, ki samo čakajo, da jih opazi pozoren opazovalec,« pravi Neil Tsutsui, evolucijski biolog z Berkeleyja, ki pri raziskavi ni sodeloval. »Zato je tudi pomembno, da kadar v naravi vidimo kaj zanimivega ali nenavadnega, posnamemo čim več posnetkov,« dodaja strokovnjak.
