Za posebej sladko odkritje lahko označimo dejstvo, da je skupina astronomov zaznala molekulo sladkorja v enem od plinskih in prašnih oblakov blizu središča naše galaksije. Molekulo – spojino iz štirih ogljikovih atomov z imenom eritruloza – imenujejo prvi pravi sladkor, odkrit v medzvezdnem prostoru. Rezultati, o katerih poroča revija Nature Astronomy in jih predstavlja, bi lahko pomagali bolje razumeti, kako se je začelo življenje na Zemlji.
»To je neverjetno vznemirljiv rezultat,« pravi Brett McGuire, astrokemik z MIT. »Astronomi že zelo dolgo poskušajo odkriti molekule sladkorjev v vesolju.« Ozadje je v tem, da so že prej našli znake, da molekule sladkorjev, ki so nepogrešljive za življenje na Zemlji, izvirajo iz vesolja. Na primer, ribozo s petimi ogljikovimi atomi so že prej zaznali v nekaterih več milijard let starih vzorcih meteoritov, kar kaže, da so vesoljske skale, ki so trčile v Zemljo, morda prinesle s seboj te in druge preproste molekule sladkorjev.
Leta 2000 so astronomi poročali, da so v prostoru med zvezdami zaznali molekulo glikolaldehida z dvema ogljikovima atomoma, ki jo običajno imenujejo tudi najpreprostejša molekula sladkorja. Čeprav se glikolaldehid lahko obnaša podobno kot sladkor, formalno ni sladkor, pravi McGuire, saj imajo pravi sladkorji ogrodje iz vsaj treh ogljikovih atomov. Astronomi od takrat nenehno iščejo te večje molekule v vesolju.
Izaskun Jiménez-Serra, astronomka s španskega Nacionalnega raziskovalnega sveta, in njeni kolegi so bili med njimi, a so s pregledovanjem nočnega neba dolgo imeli smolo. Nato je leta 2022 Emilio Cocinero, fizikalni kemik z Univerze Baskije, ponudil, da z njimi deli spektroskopske podatke o eritrulozi – torej značilni vzorec valovnih dolžin, ki jih molekula oddaja.
Jiménez-Serra je bila sprva skeptična, a je izkoristila priložnost in na njeno presenečenje se je prstni odtis eritruloze pojavil v opazovanjih molekularnega oblaka blizu središča Rimske ceste. S pomočjo 40-metrskega radijskega teleskopa Yebes in 30-metrskega IRAM v Španiji, s katerima so izvedli nova opazovanja, sta Jiménez-Serra in njena ekipa signal videla še bolj jasno.
Molekularni oblaki so zibelka zvezd in planetov. Ekipa domneva, da lahko, če sladkorji v teh molekularnih oblakih obstajajo, ob nastanku zvezdnega sistema pristanejo v asteroidih in kometih. Po eni od teorij je Zemlja pred približno štirimi milijardami let doživela obdobje silovitega bombardiranja z asteroidi in kometi. Taka nebesna telesa pa so lahko na površje planeta prinesla molekule sladkorjev, pravi Jiménez-Serra.
Rezultati so še posebej vznemirljivi, ker je eritruloza lahko služila kot surovina za prve nukleinske kisline, preprostejše različice gradnikov današnje DNK in RNK, dodaja strokovnjakinja. Zato je odkritje eritruloze tako pomembno za razumevanje izvora življenja.
Po mnenju Anthonyja Remijana, astrofizika z observatorija Green Bank, je raziskava več kot prepričljiva, hkrati pa je zelo presenetljivo, da so našli sladkor s štirimi ogljikovimi atomi, tistega s tremi pa še ne. Glede prihodnjih smeri se Jiménez-Serra sprašuje, ali bi se v medzvezdnem prostoru lahko oblikovale še večje molekule sladkorjev. Zlasti zanimiva je riboza s petimi ogljikovimi atomi, ki je osnova današnjih nukleinskih kislin; njeno odkritje bi bilo naslednji veliki preboj.
