53-letni klinično mrtev moški je postal prvi človek, ki je prejel dve ledvici in celotna jetra gensko spremenjenega prašiča. Pri poskusu, izvedenem s privolitvijo družine, so se organske funkcije moškega ohranile skoraj pet dni, po študiji, ki poroča o rezultatih, pa v prvih 24 urah ni bilo znakov zavrnitve organov.
Večina posegov, pri katerih človeku presadijo svinjski organ – tako imenovana ksenotransplantacija – zadeva le en organ. Svinjski organ je doslej prejelo malo ljudi, med drugim srce, ledvico, del jeter in pljuča, v Združenih državah Amerike in na Kitajskem pa trenutno še vedno potekajo klinični poskusi na živih ljudeh.
Presaditev svinjske ledvice in jeter v okviru istega posega je edinstvena, pravi Leonardo Riella, zdravnik in raziskovalec na bolnišnici Massachusetts General Hospital, ki je leta 2024 vodil ekipo, ki je kot prva presadila svinjsko ledvico živemu človeku. Presaditev več organov je zahtevnejša kot presaditev enega: poseg traja dlje, kar povečuje tveganje za zaplete, tisti, ki potrebujejo presaditev več organov, pa so pogosto v hujšem stanju, dodaja strokovnjak.
Raziskava dokazuje, da je večorganska ksenotransplantacija mogoča, pravi Wayne Hawthorne, kirurg in raziskovalec presaditev na Univerzi v Sydneyju. Večorganske presaditve že izvajajo tudi s človeškimi organi, vendar darovalskih organov stalno primanjkuje, zato so raziskovalne skupine začele proučevati uporabo svinjskih ledvic.
Moški, ki je prejel svinjske organe, je trpel za hudo kronično boleznijo ledvic, nato pa je doživel možgansko kap, preden so zdravniki potrdili, da njegovi možgani ne delujejo. Njegova jetra so bila zdrava, zato so jih presadili bolniku, ki je čakal na organ. Moški je prejel organe prašiča, čigar genom so spremenili na šestih mestih. Dodali so tri človeške gene za zmanjšanje tveganja za težave s strjevanjem krvi, tri svinjske gene pa so odstranili, da bi preprečili zavrnitev organov.
Po poročanju kitajske ekipe, ki je izvedla poskus, so svinjska jetra v 19 urah po presaditvi začela proizvajati žolč in kazala znake normalnega delovanja. Ravni kreatinina in sečnine pri moškem – ki sta bili zaradi njegove ledvične bolezni povišani – so se po presaditvi svinjskih ledvic normalizirale, kar nakazuje, da sta začeli delovati tudi ti dve ledvici.
Vendar je raziskovalna skupina 36 ur po operaciji opazila zgodnje znake zavrnitve. V jetrih in ledvicah so na primer svinjske celice postopoma nadomeščale človeške celice, kar kaže, da je imunski sistem moškega organe prepoznal kot tuje. V svinjskih jetrih so opazili tudi manjše odmrtje tkiva in nastajanje krvnih strdkov.
Avtorji so opazili tudi, da se je v presajenih organih zvišala raven imunskih celic S100A12+, ki imajo vlogo pri vnetju. Menijo, da bi lahko te celice ciljali z zdravili, da bi zmanjšali dolgoročno tveganje za zavrnitev organov.
Po Riellovem mnenju večorganske ksenotransplantacije v bližnji prihodnosti verjetno ne bodo postale običajne, saj je tak poseg izjemno zapleten in tvegan, celo s človeškimi organi. Toda dolgoročno bi lahko bil postopek nedvomno koristen za tiste, ki trpijo za odpovedjo jeter, ki lahko povzroči tudi ustavitev ledvic, pravi raziskovalec.
Raziskovalna skupina, ki je izvedla študijo, namerava izvesti dodatne posege na klinično mrtvih ljudeh in živih opicah, preden bi začeli operirati žive ljudi. Za to morajo potrditi tudi, da ni tveganja, da bi se ljudje iz svinjskih organov okužili z virusi ali bakterijami.
