Astronomi so okoli zvezde, rdeče pritlikavke tipa M, odkrili retrogradni planet. Ta tip zvezd je manjši in hladnejši od Sonca, planet pa je velik približno kot Neptun. Niti zvezda niti planet sama zase nista v vesolju nič posebnega – nenavadno je, da planet v tem sistemu kroži v „napačno" smer.
Planeti nastanejo iz diskov snovi, ki obkrožajo zvezde. Zvezda in disk se vrtita v isto smer, zato planeti običajno krožijo v isti smeri, v kateri se vrti njihova zvezda. V Osončju se tako obnašajo vsi planeti. Strokovnjaki so retrogradne planete, torej planete, ki krožijo v nasprotni smeri, že odkrili okoli večjih zvezd z več planeti in tudi v dvojnih zvezdnih sistemih. Ta zvezda pa je zelo majhna in kaže, da ima le en planet, GJ 3090 b, zaradi česar je položaj uganka.
Zahvaljujoč natančnemu opazovanju sistema je raziskovalna skupina lahko v treh razsežnostih rekonstruirala tirnico planeta. Planet kroži z nagibom 136 stopinj glede na zvezdo – torej nazaj in pod precej strmim kotom glede na ekvator zvezde. V Osončju se tirnice vseh osmih planetov od ekvatorja razlikujejo le za nekaj stopinj.
„To je izjemen sistem, ker planet ni le nagnjen glede na svojo zvezdo, ampak kroži tudi v nasprotni smeri. To takoj odpre vprašanje, kako je lahko nastala tako nenavadna tirnica," pravi Andrew Winter, raziskovalec z londonske univerze Queen Mary in vodilni avtor študije, ki poroča o rezultatih.
Prisotnost spremljevalnih zvezd ali masivnih planetov lahko posamezen planet potisne na dramatične tirnice. A za to je običajno potreben znaten gravitacijski vpliv. V tem sistemu pa ni ne druge zvezde ne skritega planeta. „Iskali smo tak masiven spremljevalec, ki bi lahko planet potisnil na tako skrajno tirnico, vendar nismo našli nobenega dokaza o njegovem obstoju. To nakazuje, da bomo morda morali drugače razmišljati o tem, kako je ta sistem dobil svojo nenavadno zgradbo," pravi Yann Carteret, doktorski študent z Univerze v Ženevi in soavtor študije.
Po eni od predlaganih razlag je lahko planet nastal iz sekundarnega protoplanetarnega diska, ki se je zbral iz prahu in plina, preostalega na mestu nastanka zvezde. Ta snov se je lahko zbrala v disku s posebnim gibanjem, planet pa je njegove lastnosti preprosto „podedoval", ne da bi bil potreben kakršen koli buren gravitacijski vpliv.
„Zamisel, da lahko planetarni sistem nastane tudi iz drugega diska z drugačnim gibanjem, je še posebej vznemirljiva. To bi pomenilo, da ima okolica mlade zvezde pri oblikovanju planetov lahko veliko večjo vlogo, kot smo pričakovali," dodaja Vincent Bourrier, raziskovalec z Univerze v Ženevi. To je sicer najmanjši znani planet okoli rdečih pritlikavk, katerega prostorsko tirnico so astronomi doslej uspeli določiti.
