V reviji Nature Communications je pred dnevi izšla študija, katere avtorji poročajo, da so se pri samičjih mišjih zarodkih po spremembi ene same baze v določeni regiji DNK razvili modi.
Samičji mišji zarodki z dvema kromosomoma X običajno razvijejo jajčnike, ker je izražanje gena Sox9 zavrto. Pri samčjih mišjih zarodkih s kromosomoma XY pa izražanje gena Sox9 sproži razvoj mod. Pri samcih miši gen Sox9 uravnava nekodirajoči odsek DNK, imenovan Enh13. Prejšnje raziskave so že pokazale, da odstranitev Enh13 pri miših s kromosomoma XY vodi v razvoj ženskih spolnih organov, vendar doslej ni bilo znano, da bi imela sprememba Enh13 kakršenkoli učinek na genetsko samice miši.
Nitzan Gonen, ki proučuje spolno determinacijo na izraelski univerzi Bar-Ilan, je s sodelavci pokazal, da sprememba obeh kopij Enh13 pri samicah miši vodi v razvoj moških spolnih organov in drobnih mod. Samice miši, ki so nosile le eno spremenjeno kopijo Enh13, pa so še naprej razvijale ženske spolne organe. Zato je po mnenju raziskovalne skupine Enh13 pri genu Sox9 lahko tako ojačevalec kot zaviralec.
Ta študija je prva, ki razkriva mehanizem, ki določa, ali bo zarodek razvil jajčnike ali modi, pravi Katie Ayers, genetičarka z Inštituta za raziskave otrok Murdoch v Melbournu. Regija DNK, ki jo je ekipa spremenila, je pomembna tudi za spolno determinacijo pri ljudeh, dodaja raziskovalka. Približno 50 % ljudi z motnjami spolnega razvoja nima genetske diagnoze, deloma zato, ker so pri sekvenciranju za prepoznavanje mutacij, ki povzročajo bolezni, dolgo preučevali le dele genoma, ki kodirajo beljakovine. Ayersova pravi, da raziskovalci zdaj vse več proučujejo tudi nekodirajoča območja genoma, kar lahko pomaga tudi pri tem.
Gonen je bil član skupine, ki je odkrila, da ima Enh13 vlogo pri spolnem razvoju. Leta 2018 so strokovnjaki dokazali, da njegov izbris povzroči, da se pri samcih miši s kromosomoma XY razvijejo ženski spolni organi. Nato je skupina leta 2024 izvedla manjšo spremembo, izbrisala je tiste dele Enh13, ki se vežejo na transkripcijske dejavnike, in ugotovila, da je to pri miših s kromosomoma XY sprožilo isto spolno preobrazbo.
V najnovejši raziskavi so z enega od vezavnih mest odstranili le tri nukleotide, kar je prineslo enak učinek. Gonen pravi, da sprva ni mislil, da tako drobna sprememba sproži spolno preobrazbo. Nato se je izkazalo, da lahko isto sproži celo dodatek enega samega nukleotida. Ko so raziskovalci preučevali spolne žleze mišjih zarodkov, so opazili, da so miši XX, pri katerih sta bila izbris treh nukleotidov ali dodatek enega nukleotida prisotna v dveh kopijah, razvile tako jajčnikovo kot modno tkivo, pri miših, pri katerih so bile mutacije prisotne le v eni kopiji, pa so se razvili normalni spolni organi.
Raziskava kaže, kako pomembno lahko drobne spremembe v nekodirajoči regiji genoma vplivajo na razvoj spolnih organov, pravi avstralska evolucijska genetičarka Clare Holleley. Po besedah strokovnjakinje je to zanimivo tudi zato, ker se ojačevalne regije genoma na evolucijskem drevesu običajno trajno ohranijo, zato lahko rezultati, potrjeni pri miših, veljajo tudi za druge vrste.
