V središču vsake galaksije je supermasivna črna luknja, ki v resnici ni podobna kozmičnemu odtoku, v katerega pade vse. Večina snovi okoli njih milijarde let neovirano kroži. Ko pa postanejo aktivne, lahko porušijo ravnovesje galaksij: segrejejo plin in preprečijo nastajanje zvezd. A ne vedno. Raziskovalci so namreč nedavno našli tudi dokaze, ki kažejo nasprotno.
Moč aktivne črne luknje je tako velika, da se v okoliški plin razširi ogromna količina energije. Lahko izbruhne v obliki velikanskih curkov, ki potujejo s hitrostjo, blizu svetlobni, in v obliki galaktičnih vetrov, ki segrevajo medzvezdni medij. Za nastanek zvezd pa mora biti ta plin hladen, da se lahko zgosti in nato sesede.
Pri novi raziskavi so strokovnjaki uporabili Zelo veliki teleskop (VLT) Evropskega južnega observatorija in preučili devet bližnjih galaksij z aktivnim galaktičnim jedrom (AGN). Astronomi so ugotovili, da je mehanizem povratne zveze lahko bolj zapleten, kot so domnevali doslej, in da lahko AGN-ji pravzaprav prispevajo tudi k nastajanju zvezd.
V teh devetih galaksijah je raziskovalna skupina odkrila stožce sevanja, ki se širijo stran od ravnine galaksij. Pravokotno na te stožce, v smeri proti notranjosti galaksije, so zaznali udarne valove, v njihovi okolici pa obroče ali loke, sestavljene iz novih zvezd. Njihova dolžina je segala od 2600 do 19.600 svetlobnih let. Zelo je torej videti, da lahko črne luknje prispevajo tudi k nastanku novih zvezd.
»Najzanimivejši pojav pri udarnih valovih je, da so vedno pravokotni na smer toka snovi, ki jo izvrže črna luknja. To je zelo pogost pojav in ga dosledno opazimo v vseh devetih galaksijah,« je povedal Peixin Zhu, prvi avtor študije, ki poroča o rezultatih, in astronom na harvardskem astrofizikalnem središču.
Raziskovalna skupina je uporabila tudi rentgenski teleskop Chandra za neodvisno potrditev pojava in pokazala, da poteka kompleksen cikel: snov se kopiči okoli črne luknje, nato ista snov znova zapusti v galaksijo, to pa vpliva na celoten sistem. »Vidimo, da črne luknje v središčih galaksij ne le použivajo snovi, ampak tudi aktivno preoblikujejo svojo okolico,« pravi Lisa Kewley, astrofizičarka s Harvard & Smithsonian. »To delo nam pomaga razumeti kompleksen cikel povratne zveze, ki ima pomembno vlogo pri razvoju galaksij.«
