Astronomi so okoli zvezde s kataloško oznako KIC 8462852 opazili spremljevalno nebesno telo. Masa novega telesa spada v mejno območje med planeti in rjavimi pritlikavci in možno je, da je prav ono zmotilo tirnico kometa ter pred 11 leti povzročilo izjemno potemnitev zvezde.
Leta 2015 so amaterski astronomi pri KIC 8462852 zaznali nenavadno potemnitev. O opazovanjih so poročali astronomki Tabby Boyajian, ki je ugotovila, da so opažene spremembe prevelike, predolge in preveč nepravilne, da bi jih povzročale silhuete planetov. Čeprav zvezde na začetku in koncu življenja doživljajo pomembne spremembe, tako obnašanje pri nobeni zvezdi glavnega niza še ni bilo opaženo.
Boyajianova in sodelavci so predlagali več razlag, med drugim možnost, da svetlobo zvezde zakriva tuja megastruktura – nedokončana Dysonova sfera. Čeprav se je zamisel zdela divja, je presegala golo senzacionalistiko. Čeprav je obstoj megastrukture z nadaljnjimi opazovanji postajal vse manj verjeten, je »Tabbyjina zvezda« ostala v žarišču zanimanja.
Nenavadno slabljenje svetlobe zelo otežuje iskanje prehajajočih planetov, vendar to ni edina metoda, s katero strokovnjaki lahko najdejo eksoplanete. Doktorska študentka z Univerze Warwick Cristina Madurga-Favieres in njena ekipa sta za ugotavljanje, ali KIC 8462852 zaradi gravitacije skritega objekta niha, uporabila metodo merjenja radialne hitrosti.
Videti je, da je odgovor pritrdilen. Leta 2019 je satelit TESS zaznal precej manjši padec svetlosti od tistih, zaradi katerih je Tabbyjina zvezda postala znana. Pri tem je nebesno telo v 21 urah izgubilo 1,1 odstotka svoje vidne svetlosti. To približno ustreza temu, kar bi pričakovali od velikega objekta, ki kroži po tirnici z obhodno dobo približno 3–4 zemeljska leta, ko prečka zvezdo.
S kombinacijo teh podatkov z meritvami radialne hitrosti štirih velikih teleskopov so Madurga-Favieres in sodelavci prišli do sklepa, da ima zvezda verjetno masivnega spremljevalca z obhodno dobo med 1030 in 1368 zemeljskimi dnevi. Po najboljši oceni ekipe je masa spremljevalca 9,4-kratnik Jupitrove mase, lahko pa je tudi do trikrat večja. Ker se običajno 13-kratnik Jupitrove mase šteje za mejo med planeti in rjavimi pritlikavci, zaenkrat sploh ni jasno, kaj to nebesno telo sploh je.
Z takšno tirnico skrivnostni spremljevalec ni mogel neposredno povzročiti leta 2015 opaženih daljših sprememb svetlosti, vendar je njegova gravitacija morda sprožila verižno reakcijo, ki skriva ključ do rešitve. Objekt na ekscentrični tirnici lahko še posebej zlahka izrine druge planete ali asteroide s tirnic – morda s trki, ki povzročijo oblak prahu – ali pa zmoti komete.
Madurga-Favieres in soavtorji ekscentričnost novega objekta ocenjujejo na zgolj 0,09, kar ta učinek omejuje, vendar so pri taki masi lahko pomembna že drobna odstopanja od krožne tirnice. Kot navajajo avtorji: »Po najbolj prepričljivi teoriji so lahko za nepravilne in navidezno neperiodične padce svetlosti, opažene na svetlobni krivulji, ki jo je izmeril Kepler, odgovorni kometi ali drobci planetezimalov.« Tako velik objekt zlahka premeša komete in jih pripelje dovolj blizu zvezdi, da razpadejo in začasno zakrijejo njeno svetlobo.
Strokovnjaki KIC 8462852 pridno spremljajo že desetletje, občasna opazovanja pa segajo vse do leta 1890, zato bi moral spremljevalec v tem času dokončati več obhodov, a so zaznali le en prehod. Madurga-Favieres je o tem izjavila, da so se prejšnji prehodi lahko zgodili v vrzelih v podatkih ali ob istem času kot veliki padci svetlosti, ki so lahko prikrili manjše spremembe zaradi prehoda.
Raziskovalna skupina bi seveda rada izvedela več o tem spremljevalcu in želi ugotoviti, ali so res njega krive opažene spremembe pri Tabbyjini zvezdi, ter odkriti tudi morebitne druge manjše spremljevalce, ki bi bili tam. Žal nebesnega telesa s sedanjimi metodami ni mogoče neposredno zaznati, ne glede na to, ali gre za eksoplanet ali rjavega pritlikavca. Položaj dodatno zapleta to, da ima Tabbyjina zvezda verjetno tudi spremljevalko, rdečega pritlikavca. To telo, znano kot KIC 8462852B, se zdi preveč oddaljeno, da bi prispevalo k opaženim nihanjem svetlosti.
