Odkritje je šele četrti primer rakavih celic, ki se lahko naravno prenesejo z ene živali na drugo. Med te znane bolezni sodijo spolno prenosljivi tumor, ki se pojavlja pri psih, dve različni liniji tumorskih celic, ki ogrožata tasmanske vraže, ter več med seboj neodvisnih celičnih linij, ki se širijo med školjkami.
Najnovejši rezultati pojasnjujejo skrivnostno črno spremembo na koži rjavih somov (Ameiurus nebulosus), ki so jo pred več kot desetletjem odkrili v jezeru na meji med Kanado in Združenimi državami. Ribiči in biologi divjih živali so tumorje prvič opazili leta 2012 pri ribah v jezeru Memphremagog. Poznejše raziskave so pokazale, da je bila prizadeta približno tretjina populacije somov v jezeru.
Kožne spremembe – ki predstavljajo obliko melanoma – so temne in včasih skorjaste. Pri nekaterih ribah se »tumorji kopičijo drug na drugem« in se lahko razširijo tudi na možgane, jetra in druge organe, pravi Julie Dragon, podatkovna analitičarka z Univerze Vermont in glavna avtorica študije, ki je pred dnevi izšla v reviji Nature. Vplivi na zdravje pa niso jasni, saj se tumorji pojavljajo tako pri mladih kot pri starih ribah.
Strokovnjaki so kot sprožilec sumili onesnaženje in virusno okužbo, a za nobeno od njiju niso našli dokazov. Da bi razvozlala uganko, je ekipa sekvencirala genom nekaterih rib, da bi našla pogoste, potencialno rakotvorne mutacije DNK v rjavih somih iz jezera. Namesto tega pa so naleteli na značilne znake nalezljivega tumorja. Tumorske celice iz različnih rib si delijo več sto tisoč genskih različic in tvorijo eno samo genetsko celično linijo, ki se razlikuje od zdravih celic rib.
Michael Metzger, biolog z inštituta Pacific Northwest Research Institute, ni bil presenečen, da so odkrili nov nalezljiv rak, a ni pričakoval, da se bo to zgodilo pri sladkovodni vrsti. Metzgerjeva raziskovalna skupina je prej ugotovila, da lahko nalezljive tumorske celice, značilne za školjke, v slani vodi preživijo več dni – kar podpira teorijo, da se bolezen širi prek prosto plavajočih celic –, v sladki vodi pa takoj poginejo. Raziskovalec zato zelo zanima, ali se tumorji somov širijo bolj z neposrednim stikom, podobno kot tumorji, ki prizadenejo pse in tasmanske vraže.
Odkritje še ene nalezljive rakave bolezni je neverjetno vznemirljivo, pravi Elizabeth Murchison, genetičarka z Univerze v Cambridgeu, ki preučuje tumorje psov in tasmanskih vražev. To nakazuje, da nalezljivi raki morda niso tako redki, kot smo mislili, in da jih zlahka obstaja še več, nadaljuje strokovnjakinja.
Najpomembnejše vprašanje je, ali se podobna odkritja dogajajo zdaj zato, ker imajo strokovnjaki danes tehnologije, s katerimi je mogoče laže zaznati nalezljive rakave bolezni, ali zato, ker širše ekološke spremembe povečujejo pogostost takšnih bolezni, pravi Andrew Storfer, evolucijski biolog z Univerze zvezne države Washington. Vrsta tumorja pri psih je nastala pred več kot 6000 leti, a so druge znane bolezni lahko precej mlajše.
Obstajajo pa tudi znaki, da je melanom somov lahko starejši in razširjenejši, kot kažejo najnovejši podatki. Študija iz leta 1925 je dokumentirala podobno bolezen pri rjavih somih, ki so živeli v jezeru na Cape Codu v Massachusettsu, za katero so že takrat dokazali, da se lahko prenese tudi na zdrave ribe. Pisatelj Henry David Thoreau pa je že desetletja prej opisal, da je bila polovica glave soma v neki reki v Massachusettsu »prekrita s črnilno črno, gobavi podobno spremembo, kot da bi imel na sebi nekakšen rakast lišaj«.
Dragon pravi, da je njena ekipa v še neobjavljeni raziskavi potrdila, da se nalezljivi melanom pojavlja tudi pri rjavih somih z drugih krajev. Poleg tega so začeli prebirati tudi ribiške spletne strani in iskati nadaljnje sledi. »Nekateri ribiči so objavili slike, ki so zelo podobne tej bolezni,« pravi strokovnjakinja.
