Nad podatkovnimi centri za umetno inteligenco se zbirajo temni oblaki, saj proti njim na območju Združenih držav Amerike protestira vse širši krog državljanov. Minuli konec tedna so na primer v 42 državah skupaj napovedali proteste na 142 lokacijah, torej je šlo za precej obsežno gibanje, ki je po mnenju organizatorjev vsekakor potrebno.
Po pisanju Forbesa v sedanjem položaju za podatkovne centre za umetno inteligenco največji izziv ni nabava čipov in druge opreme, temveč pomanjkanje družbene sprejemljivosti, zaradi katerega je izvedba kapitalskih naložb akterjev v panogi vse težja. Organizatorji vala protestov celo menijo, da neugodne razmere okoli gradnje podatkovnih centrov za umetno inteligenco povzročajo nesprejemljivo kršenje svoboščin družbe, zato dvigajo glas proti temu.
Družbeni odpor proti podatkovnim centrom za umetno inteligenco ima več razlogov. Prebivalci se po eni strani bojijo visoke porabe energije in vode v objektih, kar lahko ogrozi oskrbo gospodinjstev, s tem pa tudi zviša cene energije, saj povečana obremenitev zahteva dodatno vzdrževanje in popravila ter razvoj omrežja, to pa stane. Zaradi visoke porabe vode so glas dvignili tudi mnogi, ki opozarjajo, da lahko položaj povzroči tudi težave s kakovostjo vode. Očitajo jim tudi, da podatkovni centri za umetno inteligenco in njim podobni objekti povzročajo hrupno onesnaževanje, občasno pa tudi svetlobno onesnaževanje, ko delavci med gradnjo uporabljajo zmogljive reflektorje, da lahko varno opravljajo delo v temi. Prav zaradi slednjega je bila proti Microsoftu pred nekaj tedni vložena skupinska tožba.
Na podlagi navedenega se morajo graditelji podatkovnih centrov za umetno inteligenco zdaj spopadati ne le z dražitvami, ki jih povzročata (tudi) mrzlica umetne inteligence in iz nje izhajajoča kriza pomnilnika, temveč tudi z vse močnejšim odporom prebivalstva, ki jim močno otežuje delo. Čeprav se državljani zavedajo, da je umetno inteligenco mogoče uporabiti za marsikaj dobrega, ne prenesejo, da bi zaradi podatkovnih centrov, ki jih potrebuje, njihovo bivalno okolje postalo neznosno – in prav imajo.
Zaradi nove situacije ne zadošča več, da župana prepričajo o pozitivnih straneh kapitalske naložbe, upoštevati morajo tudi, da lahko prebivalstvo gradnjo kljub temu torpedira, kot se je to že zgodilo v več primerih, zato so kapitalske naložbe v vrednosti 130 milijard samo v prvem četrtletju letos doživele večje ali manjše zamude. Operaterji podatkovnih centrov za umetno inteligenco tudi zaman argumentirajo, da si elektriko proizvedejo sami in porabijo manj vode, kot je prebivalstvo porabi za vrtnarjenje. Tudi argument, da nove kapitalske naložbe ustvarjajo nova delovna mesta, da se regija razvija in da rastejo davčni prihodki, ni odločilen – prebivalstvo vse bolj meni, da je podatkovni center za umetno inteligenco slab sosed.
Graditelji podatkovnih centrov za umetno inteligenco morajo v prihodnje vsekakor sodelovati s prebivalstvom, če želijo nadaljevati svoje kapitalske naložbe, alternativno pa morajo iskati območja, ki so redko poseljena, tako da je tudi odpor prebivalstva manj močan. Na daljši rok je seveda treba gradnjo in delovanje takšnih objektov spraviti v ustrezne okvire, v Avstraliji pa ravno temu poskušajo postaviti temelje, a to je že druga zgodba.
