Asteroid 52246 Donaldjohanson (na kratko DJ), dolg 8 kilometrov in širok 3,5 kilometra, na prvi pogled morda ne deluje kot najzanimivejša vesoljska skala v Osončju. Obisk vesoljske sonde Lucy agencije NASA pa je ponudil razburljiv vpogled v njegovo preteklost in s tem tudi v preteklost približno 2000 drugih asteroidov.
Sonda Lucy bo po načrtih v 12 letih obiskala osem majhnih asteroidov, morda tudi več, če se izkaže, da imajo lune, kot jih je imel njen prvi cilj Dinkinesh. Asteroid Donaldjohanson je bil drugi cilj, Lucy pa se mu je približala aprila 2025. Po ocenah je asteroid nastal pred približno 150 milijoni let ob katastrofalnem trku. Ta trk je v notranjem asteroidnem pasu povzročil nastanek približno 2000 vesoljskih skal, ki so jih po enem od članov skupine, asteroidu 163 Erigone, poimenovali družina Erigone.
»Preletu mimo DJ nam je omogočil podrobno sliko njegovega nastanka in razvoja, zahvaljujoč sreči, da DJ pripada mladi družini asteroidov,« je izjavil Simone Marchi iz Southwest Research Institute. »Zahvaljujoč podatkom, ki jih je zbrala Lucy, smo lahko spoznali nastanek in razvoj DJ. Določili smo fizikalne procese, ki so prispevali k njegovim sedanjim lastnostim, na primer nastanek dveh rež, upočasnitev vrtenja, premetavanje, starodavno prisotnost vode, nastajanje kraterjev in ocenjeno starost površja.«
Naslednji cilji sonde Lucy so šest trojanskih asteroidov, ki krožijo okoli Sonca po isti tirnici kot Jupiter in so »okamenine« nastajanja planetov. Zato so sondo poimenovali po slavnem fosilu Australopithecus, Lucy, skoraj popolnih ostankih naše prazgodovinske sorodnice, ki je živela pred približno 3 milijoni let. Asteroid pa so poimenovali po ameriškem paleoantropologu Donaldu Johansonu, odkritelju Lucy. Prvi asteroid, mimo katerega je sonda preletela, Dinkinesh, prav tako nosi Lucyjino ime v amharščini. »Postala je nekakšno merilo … Mislim, da ljudje nanjo ne gledajo le kot na okostje, temveč kot na osebo, ki je nekoč živela,« je ob 50. obletnici odkritja izjavil Donald Johanson, odkritelj Lucy.
Posnetki, objavljeni leta 2025 in narejeni med približevanjem, so pokazali, da je asteroid Donaldjohanson sestavljen iz dveh s kraterji prekritih delov, povezanih z gladkim vratom. Planetarni raziskovalci starost planetarnih teles ocenjujejo po številu kraterjev, na podlagi tukaj opaženih kraterjev pa se zdi asteroid star približno 155 milijonov let. Presenetljivo pa na Donaldjohansonu ni kraterjev, manjših od 400 metrov.
»Odsotnost manjših kraterjev nakazuje, da opazovano površje prekriva rahel material, katerega gibanje lahko izbriše površinske značilnosti in povzroči izjemno gladek videz območja vratu,« je dejal Marchi. »Zdi se, da ti procesi potekajo razmeroma hitro in aktualno nove sledi izbrišejo najpozneje v nekaj deset milijonih let.«
Ta čudna, spremenljiva majhna vesoljska skala skriva ključ do še bolj razburljive stvari: omogoča nam vpogled v matično telo, ki je ustvarilo družino Erigone. Površinski minerali – na primer filosilikati, ki vsebujejo železo – skrivajo dokaze, na podlagi katerih je bila na tem prvotnem nebesnem telesu nekoč lahko prisotna tekoča voda. »Sestava DJ nakazuje, da je bila na njem voda v zgodnji fazi, verjetno kmalu po nastanku telesa, iz katerega je nastala družina Erigone, ob zori Osončja,« pojasnjuje Marchi. »A kemijska preobrazba zaradi prisotnosti tekoče vode je bila omejena, v nasprotju z drugimi primitivnimi asteroidi, preučevanimi v preteklosti, na primer Bennujem in Ryuguem.«
