Na nočni strani oddaljenega planeta se neprestano tvorijo gosti oblaki. Ko pa jih veter odnaša s hladne nočne strani na osvetljeno dnevno stran, se hitro razpršijo. Astronomi so ta vremenski vzorec na planetu WASP-94 A b zaznali zgolj s preučevanjem svetlobe, ki od zvezde prihaja s 690 svetlobnih let oddaljenosti. Rezultati kažejo, kako lahko raziskovalci z opazovanjem različnih faz vrtenja planeta razširijo svoje znanje o tujih atmosferah, trdijo raziskovalci, ki v reviji Science poročajo o rezultatih.
Raziskovalci prisotnost planetov zunaj Osončja običajno lahko zaznajo le posredno, na primer tako, da opazijo, kako planet, gledano z Zemlje, prečka zvezdo in zakrije del njene svetlobe. To je zanimivo tudi zato, ker je z analizo zvezdne svetlobe, ki prehaja skozi atmosfero planeta, mogoče sklepati o kemični sestavi planeta, vremenskih razmerah in celo o njegovem izvoru. A tudi veliki planeti zakrijejo le približno 1 % svetlobe zvezde, skozi atmosfero planeta pa prehaja še veliko manjši del te svetlobe. To v spektru zvezde pusti le šibke sledi v primerjavi z veliko svetlejšim ozadjem.
Ko so Sagnick Mukherjee, astronom z Državne univerze Arizone, in sodelavci vesoljski teleskop James Webb usmerili proti zvezdi WASP-94 A, jih je čakalo presenečenje. „V podatkih smo videli neverjetno asimetrijo,” pravi Mukherjee. Teleskop je odkril drobna odstopanja v spektru zvezdne svetlobe med začetkom, sredino in koncem prehoda planeta pred zvezdo.
Meritve so pokazale, da je pri vsakem prehodu tisti del atmosfere, ki gre prvi mimo zvezde, prekrit z gostimi oblaki – ti verjetno sestojijo iz mineralnih kapljic in ne iz vode, saj temperatura na dnevni strani planeta znaša vsaj 1600 kelvinov. Toda ob koncu prehoda je bil tisti zadnji del atmosfere, ki je šel mimo zadnji, jasen. Vse skupaj kaže, da se oblaki, ko veter piha okoli planeta, neprestano tvorijo na nočni strani in prečkajo na dnevno stran, kjer se razpršijo.
Če bi raziskovalci to asimetrijo prezrli, bi podatki prej kazali na prisotnost megle na dnevni strani kot na tvorbo oblakov na nočni strani – to pa bi pomenilo tudi povsem drugačno kemično sestavo atmosfere. Raziskovalci nameravajo sestavo atmosfere preučevati tudi v prihodnje, ker je iz nje mogoče sklepati tudi, kako in kje je nastal eksoplanet, pravi Mukherjee.
Avtorji jasno in prepričljivo pokažejo, da so razlike med dnevno in nočno stranjo ključnega pomena pri določanju sestave atmosfer planetov zunaj Osončja, pravi Olivier Demangeon, astronom z Inštituta za astrofiziko in vesoljske znanosti na Portugalskem. Znaki, povezani z nastankom planetov, so lahko še posebej zanimivi pri sistemu WASP-94 A, ki sam kroži okoli druge zvezde, WASP-94 B. Z vidika našega lastnega sistema se to zdi nekaj posebnega, vendar po sedanjem védenju večina planetov v vesolju nastane in kroži v podobnih dvojnih sistemih.
